Bleščanje sončnih panelov ob avtocestah lahko moti voznike, vendar je to mogoče omiliti z ustrezno postavitvijo in izbiro panelov. Paneli iz monokristalnega silicija imajo nizko odbojnost, pogosto nižjo od navadnih oken ali vode. Dodatni ukrepi, kot so črni okvirji in rahlo nagnjeni paneli, še dodatno zmanjšujejo bleščanje. Kar se tiče ptic, jih lahko odsev sončnih panelov zavede, saj jih lahko zamenjajo za vodno površino. V te namene se razvijajo sistemi, ki s pomočjo kamer in umetne inteligence zaznajo ptice ter preprečijo trke.

Nasprotno pa odgovorni investitorji sodelujejo z lokalnim prebivalstvom ter iščejo rešitve, ki so koristne za celotno skupnost, ohranjajo naravo in skrbijo za kakovost bivalnega okolja. Z uvajanjem skupnostnih modelov lastništva lahko prebivalci sodelujejo pri projektih, s čimer se koristi pravično porazdelijo, kar vodi v bolj demokratičen način upravljanja z energijo. Ti modeli omogočajo, da koristi vetrnih elektrarn ostanejo v lokalnem okolju, na pregleden način, ki koristi tako ljudem kot naravi. Čeprav je mogoče vetrne elektrarne postaviti tudi na zavarovanih območjih ob upoštevanju ustreznih ukrepov za zaščito okolja, je bolj smiselno najprej izkoristiti kraje, ki ne predstavljajo problemov glede umeščanja v prostor. Z določitvijo prednostnih območij bo Slovenija usmerila investitorje tja, kjer bodo vetrne elektrarne povzročile najmanj škode naravi, okolju in ljudem.

Vetrne elektrarne so zasnovane tako, da trajajo dolgo, običajno od 25 do 30 let ali celo več. Z napredkom tehnologije in rednim vzdrževanjem se njihovo delovanje lahko še dodatno podaljša, kar omogoča zanesljivo proizvodnjo energije skozi več desetletij.

Mnogi menijo, da so vetrne elektrarne neestetske in da kvarijo naravno podobo pokrajine, vendar je to mnenje pogosto subjektivno in odvisno od percepcije posameznika. Zasnova vetrnih elektrarn se nenehno izboljšuje, da bi bile bolj estetsko sprejemljive in se čim bolje vključile v okolje. V resnici vsak infrastrukturni poseg, kot so energetika, daljnovodi ali ceste, vpliva na izgled krajine, vetrne elektrarne pa niso izjema.

Velikost in obseg vpliva vetrnih elektrarn na okolico sta močno odvisna od dimenzij projekta. Veliki vetrni parki na hribovitih področjih lahko zahtevajo gradnjo dostopnih cest in elektroenergetskih povezav, kar lahko bolj poseže v pokrajino kot na ravninskih območjih. Poleg tega, če so vetrne elektrarne postavljene v vidni medsebojni razdalji, se vizualni vpliv še poveča. Vidnost vetrnic se največkrat razprostira do približno 5 km od same elektrarne, čeprav je večina vizualnih vplivov omejena na območje do 1 km.

Pri načrtovanju vetrnih elektrarn se vedno opravi presoja vpliva na krajino in bivalno-kulturno okolje,
ki vključuje dva ključna vidika:

1. Vpliv na značaj krajine, ki ocenjuje, kako se vetrna elektrarna vizualno sklada z značilnostmi
   okolice, vključno s prepoznavnostjo in izjemnostjo pokrajine.
2. Vpliv na razglede s pomembnih točk, kjer se ocenjuje, kako postavitev vetrne elektrarne
   vpliva na vedute in estetsko izkušnjo opazovalca.

Ustrezno načrtovanje, pravilna izbira lokacije in pozornost do krajinske kompozicije lahko bistveno
omilijo vizualni vpliv vetrnih elektrarn. Takšne rešitve vključujejo premišljeno postavitev vetrnic in
uporabo naravnih elementov za njihovo boljšo integracijo v okolje.

V Sloveniji skoraj vsi uporabljeni sončni paneli (99 %) temeljijo na siliciju, ki ne vsebuje nevarnih snovi, kot sta kadmij in nikelj. Le manjši delež svetovnega trga (5 %) uporablja tehnologije, ki vsebujejo kadmij, a te tehnologije v Evropi skoraj niso prisotne. Poleg tega so te snovi v trdnem stanju in zelo slabo topne v vodi, kar pomeni, da ne predstavljajo tveganja za podtalnico. Novi tipi sončnih celic, ki se razvijajo (kot so perovskitne in organske), prav tako ne vsebujejo teh nevarnih snovi.

Vetrne elektrarne so zasnovane tako, da trajajo dolgo, običajno od 25 do 30 let ali celo več. Z napredkom tehnologije in rednim vzdrževanjem se njihovo delovanje lahko še dodatno podaljša, kar omogoča zanesljivo proizvodnjo energije skozi več desetletij.

Če so sončne elektrarne pravilno načrtovane, lahko celo pomagajo naravi. Ustvarjajo nova zatočišča za živali, podpirajo biotsko raznovrstnost in pogosto omogočajo rast travnikov in divjih cvetlic, ki so koristne za žuželke.

Danes lahko tudi, če nimaš svojega prostora za postavitev sončne elektrarne, investiraš v skupnostne sončne elektrarne. Na ta način lahko prispevaš k proizvodnji čiste energije in znižaš svoje stroške elektrike.

Eden izmed pogostih pomislekov glede vetrnih elektrarn je hrup, ki ga povzročajo. Vetrne turbine ustvarjajo zvok predvsem zaradi vrtenja kril in udarjanja v turbulentni zrak. Ta zvok vključuje tudi infrazvok – nizkofrekvenčne zvoke pod 20 Hz – ki jih lahko včasih slišimo, čeprav jih običajno ne zaznamo kot “hrup” v klasičnem smislu. Sodobne vetrne elektrarne so zasnovane tako, da je hrup minimalen. Na razdalji nekaj sto metrov od turbine je ta zvok primerljiv s šepetanjem. Kljub temu so rezultati raziskav o vplivu hrupa vetrnih turbin na zdravje zaenkrat nejasni, saj je bilo narejenih premalo obsežnih študij. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da hrup ne presega 45 dB (Lden), kar je primerljivo z zvokom v mirni stanovanjski soseski. Pomembno je poudariti, da na širjenje hrupa v veliki meri vplivajo lokalne razmere, kot so razgibanost terena in vremenski pogoji. Prav tako zaznavanje hrupa pogosto ni le fizični pojav – ljudje, ki živijo blizu vetrnih elektrarn in jih lahko vidijo iz svojih domov, so pogosto bolj občutljivi na hrup, saj je ta povezan tudi z njihovim splošnim odnosom do vetrnih elektrarn.

Res je, da vetrne elektrarne lahko predstavljajo nevarnost za ptice, še posebej za ujede, vendar so te nevarnosti majhne v primerjavi z drugimi dejavniki, kot so steklene stavbe, avtomobili in celo hišne mačke. Naravovarstveniki in znanstveniki zato skrbno načrtujejo, kje bodo postavljene vetrne turbine, da se izognejo območjem, kjer bi lahko ptice pogosteje trčile v njih. Še več, sodobne tehnologije pomagajo zmanjšati tveganje. Na primer, raziskave so pokazale, da če eno izmed lopatic turbine pobarvajo črno, se možnost trka zmanjša za več kot 70 %. Poleg tega nekatere vetrne elektrarne uporabljajo sisteme, ki zaznajo bližanje ptic in upočasnijo turbine, da preprečijo trčenja. Skratka, čeprav vetrne elektrarne lahko predstavljajo izziv za nekatere vrste ptic, sodobne rešitve in premišljeno načrtovanje močno zmanjšujejo te vplive, zato so škodljivi učinki majhni.