Objavljamo stališče Podnebnega sveta glede novega Energetskega zakona z dne 7. decembra 2023, ki ga je Podnebni svet na podlagi novih informacij dopolnil in sprejel na 7. redni seji Podnebnega […]
V okviru projekta LIFE-IP CARE4CLIMATE, delovni sklop C.8, na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS) vodimo aktivnosti spremljanja in poročanja o emisijah toplogrednih plinov (TGP) in odvzemih (ponorih) ogljikovega dioksida na področju sektorja LULUCF. Aktivnosti v okviru tega projekta bodo pripomogle k hitrejši in učinkovitejši izvedbi ter spremljanju OP-TPG 2020.
V sredo, 20. 11. 2019, smo organizirali delavnico “Določitev indikatorjev trajnostne rabe zemljišč v luči vzpostavitve sistema za spremljanje emisij toplogrednih plinov in odvzemov v sektorju raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF).” Cilji delavnice so bili naslednji:
Na delavnici so strokovnjaki različnih strok predstavili poglede na izzive, ki čakajo Slovenijo v sektorju LULUCF v obdobju 2021-2030. Z delavnico smo se želeli osredotočiti na okoljske vidike trajnostne rabe zemljišč. S sprejetjem uredbe LULUCF leta 2018 (Uredba (EU) 2018/841) je EU vključila emisije toplogrednih plinov in odvzeme (ponore) ogljikovega dioksida zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) med svoje podnebno energetske cilje do leta 2030. Uredba je za države članice zavezujoča in zahteva, da v obdobju 2021-2030 emisije ne presegajo odvzemov, kar velja za vse kategorije zemljišč, ki so vključene v obračunavanje. Ta zaveza oz. t. i. pravilo o nepresežku emisij v sektorju LULUCF, se bo ocenjevalo za obdobji 2021-2025 in 2026-2030. Za Slovenijo je pomembno, da do leta 2021 zagotovi robusten sistem spremljanja emisij in odvzemov v tem sektorju, s katerim bo omogočila verodostojno obračunavanje in poročanje ter hkrati preverjala napredek pri doseganju podnebnih ciljev. V Sloveniji se letne ocene emisij v sektorju LULUCF pripravijo na osnovi podatkov o površinah zemljišč in emisijskih faktorjih v skladu z metodami, ki jih določajo smernice dobre prakse (IPCC).
Udeležence delavnice je na začetku pozdravil dr. Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije, vodja projekta dr. Boštjan Mali (GIS) pa je predstavil program delavnice. Poročanje za sektor LULUCF na Hrvaškem je predstavila dr. Maša Ostrogović Sever iz Hrvaškega gozdarskega inštituta, avstrijski sistem pa je predstavil dr. Peter Weiss iz Avstrijske agencije za okolje. Dr. Boštjan Mali (GIS) je predstavil vrzelih v spremljanju emisij in ponorov v sektorju LULUCF v Sloveniji in pregled indikatorjev trajnostne rabe zemljišč doma in po svetu. Dr. Marko Kovač (GIS) se je v svoji predstavitvi osredotočil na indikatorje trajnostne rabe gozdnih zemljišč, dr. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta Slovenije pa na indikatorje trajnostne rabe kmetijskih zemljišč. Gozdna in kmetijska zemljišča predstavljata veliko večino površin sektorja LULUCF. Kakšne so potrebe kmetijske in gozdarske politike po uporabi indikatorjev trajnostne rabe zemljišč pri odločanju sta spregovorila dr. Simon Poljanšek, podsekretar s Sektorja za gozdarstvo in dr. Boštjan Petelinc, sekretar z Oddelka za sonaravno kmetijstvo in podnebne spremembe, oba z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Delavnice, ki jo je moderiral dr. Gal Kušar (GIS), se je udeležilo preko 50 ljudi iz 12 različnih organizacij, ki so že med samimi predstavitvami z vprašanji vseskozi aktivno sodelovali. Zaključna razprava je bila namenjena ključnim (okoljskim) indikatorjem trajnostne rabe zemljišč. Udeleženci delavnice se bili pozvani, da nam do 15.12.2019 pošljejo predloge dodatnih okoljskih indikatorjev trajnostne rabe zemljišč. Predlagane indikatorje bomo pregledali in jih, kolikor dopuščajo okviri projekta C4C, vključili v enoten sistema zbiranja podatkov za spremljanje emisij in ponorov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF).
Objavljamo stališče Podnebnega sveta glede novega Energetskega zakona z dne 7. decembra 2023, ki ga je Podnebni svet na podlagi novih informacij dopolnil in sprejel na 7. redni seji Podnebnega […]
Februarja letos je bil sprejet nov Nacionalni energetsko podnebni načrt (NEPN), v pripravi pa je tudi nova Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb (DSEPS). Oba dokumenta predvidevata znatno povečanje […]
V članku povezujejo statistike in napovedi klimatskih modelov z zgodbami ljudi. Ker podnebne spremembe niso nekaj, kar se dogaja drugim, ampak tukaj in zdaj. Dušan Mikl je nekdanji dolgoletni predsednik […]