...

Stran pa ne bomo metal!

Podnebje se spreminja in eden glavnih vzrokov za to, da Zemlja postaja vse toplejša, so izpusti toplogrednih plinov, ki jih povzročajo človeške dejavnosti. Odpadna hrana je tretji (!) največji povzročitelj emisij toplogrednih plinov, saj se na svetu letno zavrže kar tretjina vse pridelane hrane, samo v Sloveniji je leta 2018 vsak posameznik zavrgel povprečno kar 68 kg hrane.

Kdaj ste nazadnje še užitno hrano vrgli v smeti? Začaran krog se začne, ko kupimo velik šop banan. Doma odtrgamo eno banano, ostale pa položimo v skledo na kuhinjski pult. Medtem, ko se nam zjutraj mudi v službo, popoldan ali zvečer pa po opravkih, mimogrede pozabimo na skledo z bananami in čez en teden se čudimo kdaj so počrnele in nam na videz postale neužitne. Ker se takrat ne spomnimo, da bi iz njih lahko pripravili zdrav napitek ali bananin kruh, jih vržemo v smeti.

Kako preprečiti prevelike količine odpadne hrane?

Imamo Samo1planet in prav je, da z njim ravnamo skrbno. Vsak posameznik lahko s 5 enostavnimi dejanji in spremembo svojih navad, pripomore k zmanjšanju količin odpadne hrane ter s tem k trajnostni porabi naravnih virov, energije, dela in časa, ki je bil vložen v pripravo hrane.

PRED OBISKOM TRGOVINE

  • načrtujem obroke za teden dni vnaprej
  • preverim katera živila že imam v hladilniku in shrambi
  • o obisku trgovine ne ramišljam, ko sem lačen

V TRGOVINI

  • nakupujem po seznamu, ponudbe velikih pakiranj me ne premamijo
  • upoštevam proračun, ki je namenjen hrani
  • kupujem nepakirano sadje in zelenjavo, saj s tem kupim količine, ki jih potrebujem.

PO PRIHODU DOMOV

  • vzpostavim red v hladilniku; nove izdelke zadaj, ostale izdelke v ospredje
  • pri shranjevanju hrane upoštevam navodila na embalaži
  • poskrbim za redno vzdrževanje hladilnika (tesnila, ustrezno nastavljena temperatura)

MED PRIPRAVO HRANE

  • najprej izdelek porabim, nato ga nadomestim
  • če nimam občutka za količine, sestavine pred pripravo stehtam
  • če »imam prevelike oči«, uporabljam manjši krožnik

Z OSTANKI HRANE

  • ostanke hrane lahko shranim za večerjo ali malico za naslednji dan
  • že pripravljeno hrano delim z družino, sosedi ali sodelavci
  • iz zelo zrelega sadja lahko naredim sok ali sladico, iz manj sveže zelenjave pa pripravim juho

Kljub upoštevanju vseh zgornjih korakov, bo nekaj bioloških odpadkov vseeno nastalo – olupki, koščice, jajčne lupine ipd. Za kuhinjske biološke odpadke je primeren kuhinjski kompostnik, saj lahko doma narejen kompost uporabim za hišne ali vrtne rastline. Živalske kosti odvržem v zabojnik za mešane komunalne odpadke.

Če cel svet ne bi zavrgel niti kilograma hrane, bi zmanjšali emisije kar za 8 odstotkov, a na svetu se letno zavrže kar tretjina vse pridelane hrane. Ob vseh državah na svetu, je zanimivo, da če bi bila vsa odpadna hrana, ki nastane na svetu, ena država, bi bila tretja največja povzročiteljica emisij toplogrednih plinov takoj za ZDA in Kitajsko.

Več informacij o podnebnih spremembah: Fizikalno ozadje podnebnih sprememb in njihove posledice za Slovenijo

Oglej si še ostale objave

e-mesečnik in obvestila

Če želite tudi sami postati bolj okoljsko ozaveščeni, se prijavite na naše e-mesečnik, kjer bomo z vami vsak mesec delili nasvete na področju zmanjševanje svojega ogljičnega odtisa.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.

Planet potrebuje vašo pomoč!

Preizkusite svoje znanje o enem največji izzivov našega časa - odpadni hrani. Odgovorite na 10 vprašanj in odkrijte načine, kako prispevati svoj košček v mozaiku za odgovorno ravnanje s hrano in zmanjšanje ogljičnega odtisa.