Stran pa ne bomo metal!

Vsak prebivalec Slovenije je v letu 2018 zavrgel 68 kg hrane, od tega je bilo kar 26 kg še užitne. Odpadna hrana v gospodinjstvih sestavlja 11 % vseh odpadkov. Zavedati se moramo, da z zavrženo hrano ne zavržemo le lastnega denarja, ampak tudi delo in naravne vire (obdelovalne površine, vodo, energijo), ki so bili vloženi v pridelavo in predelavo hrane.

Imamo samo1planet

Odpadna hrana ni sporna le z moralnega in socialnega vidika, ima tudi velik vpliv na okolje, saj je tretji največji povzročitelj emisij toplogrednih plinov. Izpusti toplogrednih plinov povzročajo segrevanje ozračja in s tem podnebne spremembe. Ogljični odtis odpadne hrane znaša približno 8 % vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov. Emisije toplogrednih plinov, ki izhajajo iz odpadne hrane na ravni EU, so količinsko enake celotni količini emisij na ravni države Nizozemske. Preprečiti nastanek 1 tone odpadne hrane pomeni za 4,2 tone ekvivalence CO₂ manj emisij toplogrednih plinov.

Kako naj ravnam?

1. Zaužijem manj živil živalskega izvora

Za pridelavo živil živalskega izvora se porabi več naravnih virov kot za živila rastlinskega izvora. Kar na eni tretjini vseh obdelovanih površin na svetu gojimo hrano za krmo živali in s tem zmanjšujemo obseg obdelovalnih površin, kjer bi lahko gojili hrano za ljudi. Poleg velikih površin za obdelovanje zemlje se pri pridelavi in predelavi hrane porabi ogromno vode in energije.

1. Jem sezonsko in izberem hrano lokalnega izvora

Hrana lokalnega izvora ima zaradi primerne dozorelosti višjo biološko vrednost, zaradi krajše poti od pridelovalca do potrošnika pa imajo taka živila tudi višjo hranilno vrednost in vsebujejo manj pesticidov. Hranilna vrednost plodu namreč začne padati od trenutka, ko je plod odrezan od svojega vira hrane in vode ter mora zaradi tega začeti uporabljati lastne zaloge. Krajše prevozne poti pomenijo tudi manj izpustov CO₂ in manjše količine uporabljene embalaže.

1. Izogibam se predpripravljenim obrokom

Predpripravljena živila in obroki so za občasen izhod iz stiske morda primerni, ne gre pa jih uživati vsakodnevno ali celo večkrat na dan, saj so običajno premastni, presladki ali preslani. Vnaprej pripravljeni obroki prav tako vsebujejo številne aditive, s katerimi proizvajalci živilom podaljšujejo svež videz, okus in rok trajanja.

1. Obroke načrtujem in premišljeno nakupujem

Če za en teden vnaprej načrtujemo obroke, lahko porabimo živila, ki jih že imamo, in lažje spišemo nakupovalni seznam. V trgovino se nikoli ne odpravimo lačni, dosledno upoštevamo svoj proračun in količine hrane, ki jih potrebujemo. Pri shranjevanju hrane upoštevamo navodila na embalaži, v hladilniku pa nove izdelke postavimo zadaj, preostale v ospredje. Če nimamo občutka za količine, sestavine pred pripravo stehtamo. Če še vedno skuhamo preveč, naslednjič uporabimo manjši krožnik. Ostanke hrane lahko shranimo za naslednji dan ali pripravljeno hrano delimo z družino, sosedi ali sodelavci.