Novica
21/05/25
Na Fakulteti za družbene vede danes poteka druga konferenca Stičišča za trajnostno prenovo in gradnjo stavb »Z novimi praksami do trajnostnih stavb«. Konferenca poteka v sodelovanju s SRIP Pametne stavbe […]
V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE so na Gozdarskem inštitutu Slovenije predvideli izvedbo treh izbranih ukrepov, med katerimi je tudi izboljšanje upravljanja mokrišč na Ljubljanskem barju. To je bilo v preteklosti intenzivno meliorirano, prvotno predvsem zaradi naseljevanja in spreminjanja zemljišč v kmetijsko rabo, kasneje zaradi zmanjševanja poplavne ogroženosti. Skozi čas se je na tem območju razvil kompleksen sistem odvodnih kanalov oz. jarkov – odvodnikov.
Hidrografsko mrežo primarnih odvodnikov predstavljajo reke in potoki, v katere se odvajajo vode sekundarnih in terciarnih odvodnikov. Slednji pogosto razmejujejo parcele v medsebojni oddaljenosti okoli deset metrov, njihova globina pa običajno ne presega nekaj decimetrov. V poletnem obdobju jih večina presuši.
Na izbrane terciarne jarke pilotnega območja na Ljubljanskem barju so v sodelovanju s podizvajalcem namestili devet mikrozapornic, ki bodo namenjene zadrževanju odtekanja viškov vode. Cilj ukrepa je prispevati k izboljšanju pogojev za revitalizacijo mokrotnih travnikov. Gre za hidrološki ukrep, s katerim želijo ugotoviti, kako bo sprememba vodnega režima vplivala na emisije toplogrednih plinov, in sicer ogljikovega dioksida (CO2) in metana (CH4) ter biotsko raznovrstnost travnikov. Na podlagi primerljivh raziskav pričakujejo, da bo imel ukrep lokalen vpliv. Na površinah, ki so predmet tega ukrepa in bližnjih kontrolnih ploskvah so že izvedli vzorčenje tal in popis vegetacije, v kratkem pa bodo namestili še merilnike za kontinuirano spremljanje emisij, temperature in vsebnosti vlage v tleh. Poleg tega bodo s pomočjo piezometrov sočasno izvajali tudi hidrološki monitoring, s katerim bodo spremljali nivo (pod)talne vode. Pretekle raziskave so pokazale, da se po revitalizaciji mokrišča emisije CO2 zmanjšajo, medtem ko se emisije CH4 povečajo ter da se na ta zemljišča vrnejo rastlinske vrste, ki so prilagojene na vlažne razmere.
Se že veselimo rezultatov raziskave!
Slika 1: Nameščanje mikrozapornice v terciarni jarek z mini rovokopačem (Foto: Boštjan Mali)
Slika 2: Mikrozapornice so med sabo oddaljene okvirno 10 metrov (Foto: Boštjan Mali
Slika 3: Učinek delovanja mikrozapornice po 3 tednih od namestitve. Vodostaj v jarku za zapornico je opazno višji. (Foto: A. Ferreira)
Na Fakulteti za družbene vede danes poteka druga konferenca Stičišča za trajnostno prenovo in gradnjo stavb »Z novimi praksami do trajnostnih stavb«. Konferenca poteka v sodelovanju s SRIP Pametne stavbe […]
Kmetje se že leta spopadajo s posledicami podnebnih sprememb in vsako leto so izkušnje bolj ekstremne. Na vinogradniški kmetiji Kren iz Svečine se zaradi finančne varnosti ukvarjajo tudi z živinorejo. […]
Število intervencij zaradi naravnih nesreč se hitro dviguje, na terenu je tudi po 200 ekip hkrati: “Kar imamo v zadnjih letih, je naravnost noro. Predlani smo skoraj neprekinjeno posredovali dva, […]
