V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE so na Gozdarskem inštitutu Slovenije predvideli izvedbo treh izbranih ukrepov, med katerimi je tudi izboljšanje upravljanja mokrišč na Ljubljanskem barju. To je bilo v preteklosti intenzivno meliorirano, prvotno predvsem zaradi naseljevanja in spreminjanja zemljišč v kmetijsko rabo, kasneje zaradi zmanjševanja poplavne ogroženosti. Skozi čas se je na tem območju razvil kompleksen sistem odvodnih kanalov oz. jarkov – odvodnikov.
Hidrografsko mrežo primarnih odvodnikov predstavljajo reke in potoki, v katere se odvajajo vode sekundarnih in terciarnih odvodnikov. Slednji pogosto razmejujejo parcele v medsebojni oddaljenosti okoli deset metrov, njihova globina pa običajno ne presega nekaj decimetrov. V poletnem obdobju jih večina presuši.
Na izbrane terciarne jarke pilotnega območja na Ljubljanskem barju so v sodelovanju s podizvajalcem namestili devet mikrozapornic, ki bodo namenjene zadrževanju odtekanja viškov vode. Cilj ukrepa je prispevati k izboljšanju pogojev za revitalizacijo mokrotnih travnikov. Gre za hidrološki ukrep, s katerim želijo ugotoviti, kako bo sprememba vodnega režima vplivala na emisije toplogrednih plinov, in sicer ogljikovega dioksida (CO2) in metana (CH4) ter biotsko raznovrstnost travnikov. Na podlagi primerljivh raziskav pričakujejo, da bo imel ukrep lokalen vpliv. Na površinah, ki so predmet tega ukrepa in bližnjih kontrolnih ploskvah so že izvedli vzorčenje tal in popis vegetacije, v kratkem pa bodo namestili še merilnike za kontinuirano spremljanje emisij, temperature in vsebnosti vlage v tleh. Poleg tega bodo s pomočjo piezometrov sočasno izvajali tudi hidrološki monitoring, s katerim bodo spremljali nivo (pod)talne vode. Pretekle raziskave so pokazale, da se po revitalizaciji mokrišča emisije CO2 zmanjšajo, medtem ko se emisije CH4 povečajo ter da se na ta zemljišča vrnejo rastlinske vrste, ki so prilagojene na vlažne razmere.
Se že veselimo rezultatov raziskave!
Slika 1: Nameščanje mikrozapornice v terciarni jarek z mini rovokopačem (Foto: Boštjan Mali)
Slika 2: Mikrozapornice so med sabo oddaljene okvirno 10 metrov (Foto: Boštjan Mali
Slika 3: Učinek delovanja mikrozapornice po 3 tednih od namestitve. Vodostaj v jarku za zapornico je opazno višji. (Foto: A. Ferreira)
Ministra Kumer in Jevšek sta podpisala Sporazum o izvajanju ukrepa podpore v okviru Švicarsko-slovenskega programa o sodelovanju. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo sredstva usmerilo v pilotne projekte agrofotovoltaike, […]
Uvodnega dogodka za lokalne in regionalne koordinatorje Evropskega tedna mobilnosti (ETM) se je udeležilo več kot 75 predstavnikov iz 45 občine in 11 regijskih centrov mobilnosti. Srečanje je zaznamovala predstavitev […]
Letošnja jubilejna 10. konferenca Dovolj za vse z naslovom Podnebno odgovorne in odporne skupnosti, ki sta jo organizirala Umanotera in Focus, je bila posvečena dobrim praksam prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb na lokalni […]
