Prevečkrat se zgodi, da hrana, ki je še užitna, konča med odpadki. Zato je izrednega pomena tehten razmislek, kako ravnamo s hrano, kakšne količine kupimo in kdaj hrani poteče rok uporabe.. Čas je, da vrnemo hrani spoštovanje, ki si ga zasluži.
Stran pa ne bomo metal!

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je vsak Slovenec v letu 2019 zavrgel 67 kg hrane, od tega kar 26 kg še užitne.  Več kot polovico vse odpadne hrane v Sloveniji povzročijo gospodinjstva, tretjino gostinski obrati.

Združeni narodi zadnji dve leti intenzivno pozivajo k prepolovitvi količin odpadne hrane za ves svet, zato je Evropska Komisija že lani sprejela smernice o poenotenju metodologije merjenja količin odpadne hrane. Šele po natančnejših in primerljivih podatkih bodo lahko države članice sprejele strategije in akcijske plane zmanjševanja in preprečevanja nastajanja količin odpadne hrane.

Prvič v Sloveniji – sortirna analiza bioloških odpadkov

Ministrstvo za okolje in prostor je zato v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE razvilo metodologijo za sortirno analizo bioloških odpadkov z namenom določanja količin odpadne hrane.  Analiza sestave bioloških odpadkov bo tako v Sloveniji izvedena letos prvič in med prvimi v državah EU. Z analizo bomo natančneje določili delež odpadne hrane med biološkimi odpadki ter delež še užitne hrane med odpadki. Za lažje razumevanje razmerja med živili, ki jih v Sloveniji največkrat zavržemo, pa bomo v jeseni k sodelovanju v enotedenskem izpolnjevanju dnevnika o odpadni hrani povabili vsa slovenska gospodinjstva.

Z objavo na družbenem omrežju do zmanjšanja količine odpadne hrane

Z objavo viška hrane v domačem gospodinjstvu lahko zmanjšamo količino med odpadki in hkrati najdemo dobrote zase. S tem namenom je nastala tudi skupina FoodSharing Slovenija, ki jo najdemo na družbenem omrežju Facebook. Nekateri uporabniki tam ponudijo hrano, ki bo zaradi različnih razlogov ostala neporabljena, drugi pa si to hrano želijo, jo izberejo in se dogovorijo za prevzem.

Izobraževanja in delavnice namenjene vsem deležnikom prehranske verige

V letu 2021 bo Ministrstvo za okolje in prostor skupaj z drugimi strokovnjaki začelo izvajati različne delavnice in izobraževanja za vse deležnike verige preskrbe s hrano, kot tudi občine in izvajalce obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Namen delavnic je skupaj z različnimi deležniki prehranske verige ugotoviti kje so največje težave pri zmanjševanju in preprečevanju količin odpadne hrane v njihovem podjetju ali organizaciji in skupaj najti rešitve za izboljšanje. Za občine in komunalne službe so predvidene delavnice o metodologiji merjenja odpade hrane ter učinkovitem ozaveščanju o problemu odpadne hrane na lokalni ravni.

Mala dejanja za boljši planet

Na spletni strani samo1planet.si so zbrana številna mala dejanja, s katerimi lahko vsak od nas začne danes vplivati na jutri.

O projektu LIFE IP CARE4CLIMATE

LIFE IP CARE4CLIMATE je celostni projekt, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih deležnikov na področjih trajnostne mobilnosti, zelenega javnega naročanja, trajnostne gradnje in učinkovite rabe energije v stavbah ter podjetjih, odpadne hrane in rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) spodbuja izvajanje ukrepov, s čimer bo Slovenija do leta 2030 dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Projekt je povezan z vsebinskimi področji, ki se na prvi pogled lahko zdijo zelo vsakdanja, vendar pomembno vplivajo na nastanek oziroma blaženje podnebnih sprememb.

LIFE IP CARE4CLIMATE  (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.

Več o projektu in aktivnostih si lahko preberete na: www.care4climate.si in www.samo1planet.si