V okviru projekta LIFE IP Care4Climate je Gozdarski inštitut Slovenije v sodelovanju s podjetjem Zavita d.o.o., 8. decembra 2021 izvedel prvo delavnico s tematskega področja Pametno prostorsko načrtovanje z naslovom Trajnostna raba prostora in njeno načrtovanje v kontekstu blaženja podnebnih sprememb.Spletnega dogodka se je udeležilo več kot 40 udeležencev. Namen delavnice je bil predstaviti dobre in slabe prakse prostorskega načrtovanja v povezavi s podnebnimi spremembami. Z delavnico smo želeli določiti ključne tematike načrtovanja in rabe prostora, ki imajo potencial za blaženje podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje.

Uvodoma je vodja projekta na GIS, dr. Boštjan Mali, predstavil projektne aktivnosti in cilje. Delavnico je v uvodnem delu vodil Matjaž Harmel, direktor podjetja ZaVita d.o.o. Pojasnil je, da so aktivnosti za zmanjševanje vplivov podnebnih sprememb prepočasne, medtem ko so aktivnosti prilagajanja vezane bolj kot ne na tehnološke rešitve. Primer so občinski prostorski načrti, ki vse bolj zaostrujejo pogoje glede tehničnih pogojev in novih tehnologij za izvedbo ukrepov. Matjaž je poudaril, da je eden od problemov načrtovanja ta, da iz »betonskih puščav« delamo »zelene puščave«, ki jih predstavljajo zelenice brez drugih elementov krajine. V zvezi s tem vidi ozaveščanje kot eno od ključnih dejanj za spodbujenje ljudi za ukrepanje v prihodnosti. Navedel je nekaj primerov dobrih in slabih praks. K povečanju ponorov lahko prispeva tudi način mobilnosti, npr. v veliko korist so kolesa. Problem v Sloveniji je tudi »reurbanizacija«, ki stavbe prenavlja tako, da zruši stare objekte in postavi nove. Dobra praksa v tujini je prenova starih objektov, za katere se uporabijo obstoječi materiali, kar pomeni posledično manj gradbenih odpadkov. Vzpostavitev drevoredov med objekti v soseski je zelo pomembno ustvarjanje boljših mikroklimatskih pogojev oz. t.i. otokov za preživljanje časa v senci. Ozelenjevanje fasad in streh v mestih je pomembno za zmanjševanje toplotnih otokov, ki se lahko uporabljajo tudi za namene vzgoje zelišč ali pridelave vrtnin. Slovenija bi morala več narediti na področju uporabe lesa za gradnjo objektov, saj se na ta način ogljik dolgoročno uskladišči in s tem prispeva k zmanjševanju emisij.  

Uvodu je sledil plenarni del, v katerem so udeleženci delavnice v spletnem okolju MIRO individualno identificirali ključne tematike trajnostne rabe prostora z vidika blaženja podnebnih sprememb. Moderatorji in trenerji delavnice so ideje združili po tematikah in določili pet področij, na katerih so v nadaljevanju delavnice, ki je potekala po skupinah, iskali rešitve za blaženje podnebnih sprememb.

Tematike, ki so bile predmet pogovorov, so bile:

1. prostorsko načrtovanje in ozelenitev mest (ukrepi: drugačna prometna ureditev, omejitev širjenja naselij, načrtovanje zelenih površin),
2. obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost (ukrepi: energetska prenova stavb, povečevanje rabe vseh obnovljivih virov energije (OVE) predvsem  lesne biomase, ozaveščanje prebivalcev o prednostih OVE, finančnih spodbudah in varčevanju, ukrepi na področju zakonodaje in upravljanja).
3. trajnostna obnova, reciklaža in ponovna uporaba odpadkov(ukrepi: trajnostna reurbanizacija – v čim večji meri ohranjamo stavbni fond, zgradbe se obnavlja z uporabo tradicionalnih materialov, ureditev sistema ponovne uporabe – sledenje gradbenih odpadkov, ponovna uporaba gradbenih odpadkov, pilotni projekti in prenos dobrih praks odločevalcem in v prakso, ozaveščanje, tehnološki razvojni centri)
4. ozaveščanje kot mehanizem za blaženje podnebnih sprememb (ukrepi: promocijske akcije, ozaveščanje v šolah, akcijski dnevi, delavnice,…)
5. trajnostna mobilnost (ukrepi: povečanje samooskrbe, podpora trajnostne mobilnosti na področju kolesarjenja z izboljšanjem infrastrukture, koncentriranje storitvenih dejavnosti na enem mestu, digitalizacija, delo od doma…).  

V zaključku delavnice je sledila skupinska razprava. Delavnico si lahko ogledate na posnetkih spodaj:

• 1. del delavnice: tukaj
• 2. del delavnice: tukaj