Na IPoP – Inštitutu za politike prostora k sodelovanju vabijo občine, ki v letu 2025 uvajajo ali načrtujejo uvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti in pri tem potrebujejo pomoč pri komuniciranju. Pri […]
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE je leta 2019 začel z izvajanjem ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z namenom blaženja podnebnih sprememb in prehoda v nizkoogljično družbo. Letos, ko teče že tretje leto, je projekt usmerjeno nagovarjal širše množice k spremembam vsakdanjih navad in tudi aktivno zagnal spremembe na šestih področjih, ki se jih dotika. Leto v izteku so zaznamovale številne aktivnosti, ki jih velja izpostaviti in zaradi katerih v novo leto vstopamo z obilico navdušenja in motivacije.
Vodilni partner projekta, Ministrsvo za okolje in prostor Republike Slovenije, je v ospredje postavil področje odpadne hrane. »V sodelovanju s Snaga d.o.o. Maribor smo uspešno izvedli prvo sortirno analizo bioloških odpadkov v Sloveniji, ki je hkrati tudi med prvimi v Evropi. Izpeljali smo tudi najobsežnejšo raziskavo o nastajanju odpadne hrane v Sloveniji s pomočjo kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane, za katero smo razvili lastno aplikacijo. Rezultati obeh aktivnosti nam bodo pomagali pri boljšem razumevanju navad Slovencev pri ravnanju z odpadno hrano in sprejemanju nadaljnjih ukrepov za zmanjševanje in preprečevanje odpadne hrane,« so zapisali.
Dober vtis je pustil tudi mednarodni raziskovalni študentski tabor Mikrofon podnebju, kjer so bili mladim udeležencem predani znanje in kompetence za komunikacijo podnebnih sprememb. Navdušenje gre tudi predavateljem, katerih predavanja bi prepričala tudi velike dvomljivce v podnebne spremembe.
Na področju zelenega javnega naročanja so bila v letu 2021 izvedena številna izobraževanja za javne naročnike, ponudnike in mlade podjetnike, s katerimi so okrepili zavest o pomenu nabave okolju manj obremenjujočih produktov. »S tem smo dosegli preko 600 oseb, med katerimi so bili tudi študentje. Z vključitvijo širokega spektra udeležencev in največjih strokovnjakov smo močno okrepili znanja o zelenem javnem naročanju, kar bo pripomoglo k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje,« pravijo.
Komunikacijsko je projekt pod okriljem agencije D’Agency nagovarjal širšo javnost skozi različne kampanje. »Največji pečat v letu 2021 so v naši ekipi pustili mladi v sklopu hekatona Hack4Climate in njihove besede, da so ponosni, da lahko delajo nekaj, kar je večje od njihovih osebnih problemov. Na Ljubljanskem gradu so razvijali in tudi razvili ideje za zmanjšanje odpadne hrane v gospodinjstvih.«
Največji uspeh leta projektnega partnerja IPoP – Inštitut za politike prostora je bila izvedba kampanje Šolska ulica v Solkanu. »Naj ostane tako za vedno,« se je glasil komentar očeta šolarja OŠ Solkan ob koncu dvotedenskega preizkusa drugačne prometne ureditve na Šolski ulici, ki se je za ta čas spremenila v območje varnih prihodov v šolo. V času izvajanja kampanje je bilo v okolici šole manj avtomobilov, kar pomeni večjo varnost za otroke, zato so v večjem številu prišli k pouku peš, s kolesom ali skirojem.
Na področju trajnostne mobilnosti so bili aktivni tudi v podjetju ZUM d.o.o., kjer se je veliko letnega dogajanja osredotočalo na distribucijo tovora, ki je vitalni del življenja modernih mest in ima pomembno vlogo pri njihovem načrtovanju ter v sistemu mobilnosti. »Skupaj z Občino Piran pripravljamo Akcijski načrt upravljanja mestne logistike. Z njegovo pomočjo bo mogoče v ožjem mestu Piran z optimizacijo dostave zmanjšati emisije CO2 za vsaj 72 ton letno,« so povzeli.
Leto 2021 so na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenijezaznamovale nove Nacionalne smernice za pripravo Občinske celostne prometne strategije. »Prenovljene smernice temeljijo na izkušnjah domačih in tujih strokovnjakov kot tudi številnih skupnosti iz različnih delov Evrope. So osnova nove, bolj ambiciozne in učinkovite generacije Strategij. Kot takšne spodbujajo občine, da naredijo korak naprej in pogumno stopijo na področje strateškega načrtovanja prometa.« Z novimi smernicami bo namreč mogoča priprava nove generacije Občinskih celostnih prometnih strategij, s pomočjo katerih bomo potovali udobneje in živeli bolje.
Na Direktoratu za trajnostno mobilnost in prometno politiko so ponosni na 60-odstotno povečanje števila slovenskih občin, ki so se v letu 2021 prijavile na javni razpis za pripravo in izvedbo Evropskega tedna mobilnosti (ETM) 2021. Višja vrednost nepovratnih sredstev za pripravo in izvedbo ETM je pomenila tudi dosti bolj kakovostno izpeljavo aktivnosti, hkrati pa je bilo v letu 2021 sofinanciranih kar za 80 odstotkov več akcij kot leto poprej. »Zaradi obveznega finančnega vložka v trajne ukrepe je bilo za ta namen porabljenih za 50 odstotkov več sredstev, ki so se namenila nakupu kolesarskih stojal, postavitvi kolesarnic in avtobusnih postajališč, uvedbi novih linij javnega potniškega prometa in drugim ukrepom,« so še dodali.
Kakovost, učinkovitost in privlačnost javnega potniškega prometa so v letu 2021 skozi projektne izročke načrtovali na ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika. Med drugim pa so tudi oblikovali predlog novega modela povračila stroškov prevoza na delo, ki v ospredje postavlja okoljsko in družbeno pravičnost.
Na področju trajnostne gradnje in učinkovite rabe energije v stavbah in podjetnih je Eko sklad v letu 2021 etažnim lastnikom prvič ponudil dve novi obliki financiranja celovite prenove starejših večstanovanjskih stavb. Slednje je oblikoval skupaj z Institutom Jožef Stefan ter predstavil kredit v breme rezervnega sklada in energetskega pogodbeništva. Na Institutu pa so v okviru prizadevanj za prehod v podnebno nevtralno družbo najbolj veseli uvedbe novih ciljnih usposabljanj in se hkrati veselijo njihove ponovitve v prihodnjem letu.
Na Direktoratu za energijo kot dosežek v okviru projekta velja izpostaviti Dolgoročno strategijo energetske prenove stavb do leta (DSEPS) 2050, ki naslavlja vsebine, izpostavljene v izročkih z naslovom »Poglobljena analiza v podporo pripravi finančnega načrta za energetsko prenovo stavb v obdobju 2020-2030« in »Priprava finančnega načrta energetske prenove stavb v javnem in zasebnem sektorju za obdobje 2020-2030«. Približevanje neto ničelnim emisijam v sektorju stavb do leta 2050 bo doseženo z ohranjanjem visoke stopnje energetskih prenov stavb in z usmerjanim načinom ogrevanja s tehnologijami obnovljivih virov energije (OVE) in centraliziranim sistemom ogrevanja z OVE. Spodbujalo se bo tudi prenove in novogradnje z doseganjem skoraj ničelnih emisij v življenjskih dobi, pri čemer pa bo potrebno upoštevati tudi druge vidike prenove.
Navdih iz leta 2021, ki bo Focus- društvo za sonaraven razvojgnal naprej, »je vsekakor to, da vizija ‘sončna elektrarna v vsako skupnost’ postaja vse bolj konkretna. Lokalne skupnosti počasi prepoznavajo, da ne gre več samo za priložnost, ampak za njihovo odgovornost, da dodajo svoj delček v mozaik iskanja rešitev za podnebno krizo. Zato se z Umanotero še toliko bolj veselimo dela z njimi tudi v letu, ki prihaja!«
V Umanoteri pa so ob koncu leta 2021 dodali: »V letu 2021, ki so ga zaznamovale okoljske krize in naraščajoče cene energije, smo v ospredje postavili skupnostne sončne elektrarne, ki imajo v Sloveniji velik potencial in so edina prava pot za potrebno hitro razogljičenje oskrbe z električno energijo pri nas. Da je prihodnost v Sloveniji vsekakor sončna, dokazuje tudi kar nekaj uspešnih skupnostnih energetskih zgodb, ki se trenutno pišejo na naših tleh. O njih smo govorili na virtualnem izletu in na nacionalni konferenci Dovolj za vse, na kateri je s svojo udeležbo več kot 150 posameznikov potrdilo, da je čas za določanje ciljev in za razpravo o strategijah resnično minil in da je sedaj pravi trenutek za izvedbo.«
Na področju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) so na Gozdarskem Inštitutu Slovenije v ospredje postavili spomladanski in jesenski popis preživetja drevesnih vrst ter uspešno izvedeno izobraževanje z naslovom Kmetijska tla kot medij za vezavo toplogrednega CO2 in delavnica Trajnostna raba prostora in njeno načrtovanje v kontekstu blaženja podnebnih sprememb. Vzpostavili so tudi pomembno Partnerstvo za trajnostno rabo zemljišč in gozdarstvo, ki združuje več kot 70 članov.
Številne izvedene aktivnosti so navdih in dobra popotnica za leto, ki prihaja. Naj bo plodno in uspešno.
Na IPoP – Inštitutu za politike prostora k sodelovanju vabijo občine, ki v letu 2025 uvajajo ali načrtujejo uvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti in pri tem potrebujejo pomoč pri komuniciranju. Pri […]
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ob Mednarodnem dnevu varčevanja z energijo, ki ga obeležujemo 5. marca 2025, organizira pobudo #VarčujemEnergijo, saj vsako dejanje šteje! Ta dan nas opominja, da […]
Na strokovnem posvetu »Kako dobro nam gre pri energetski učinkovitosti in ali je to dovolj«, ki je potekal 30. januarja 2025 na Reaktorskem centru Instituta Jožef Stefan, so raziskovalci s […]