V raziskavi so bili analizirani različni vidiki rabe energije v domovih, uporabe energetsko učinkovitih naprav in izvedenih energetsko učinkovitih prenov domov.

Prvič v Sloveniji so bili na tako velikem vzorcu analizirani tudi pomen energetsko učinkovitega obnašanja in stališč gospodinjstev do okoljskih tem, stanje energetske in finančne pismenosti ter vpliv informiranja in energetskega označevanja na odločitve gospodinjstev v zvezi z energetsko učinkovitostjo.

Rezultati raziskave

V raziskavi je bilo ugotovljeno, da 41 odstotkov gospodinjstev meni, da je njihova stavba potrebna prenove, dobrih 50 odstotkov gospodinjstev pa navaja, da prenova ni potrebna oziroma je raba energije že zdaj nizka. Daleč najpomembnejši razlog, zakaj se gospodinjstva ne odločijo za izvedbo ukrepov energetske učinkovitosti, je pomanjkanje finančnih sredstev, čemur sledita težavnost dogovora z vsemi (so)lastniki in zapletena prenova z vidika posegov v stavbo.

Na Eko skladu – Slovenskem okoljskem javnem skladu so na voljo finančne spodbude za različne ukrepe energetske prenove stavb, kljub temu pa subvencionirani ukrepi pomenijo le del dejansko izvedenih ukrepov gospodinjstev, najmanjši – manj kot tretjinski – del pri menjavi oken, največji – skoraj dvotretjinski – del pa pri vgradnji prezračevalnih sistemov z rekuperacijo. Raziskava je še pokazala, da bi kar 70 odstotkov gospodinjstev, ki je prejelo subvencijo Eko sklada, ukrep izvedlo, tudi če subvencije ne bi prejeli.

Največ gospodinjstev, ki je izvedlo ukrepe, je informacije dobilo pri prijateljih, sorodnikih in znancih, potem pri izvajalcu gradbenih del, sledijo mediji ter podjetja, ki prodajajo energente ali opremo. Na brezplačnem energetskem svetovanju Ensvet, ki ga nudijo na Eko skladu, je informacije pridobilo le 11 odstotkov gospodinjstev.

Gospodinjstva pri odločanju za izvajanje ukrepov največji pomeni pripisujejo subvencijam ter brezplačnemu svetovanju. Pomembne se jim zdijo tudi digitalna spletna okolja oziroma platforme za iskanje, primerjavo ponudb in posvetovanje z energetskimi strokovnjaki ter možnost izdelave energetsko učinkovitih projektov na ključ.

Usmeritve za oblikovanje ukrepov

Na podlagi rezultatov analize o energetsko učinkovitem obnašanju gospodinjstev, uporabi energetsko učinkovitih naprav in izvedenih prenovah doma so bile podane naslednje usmeritve za oblikovanje ukrepov.

1. Program subvencioniranja se tudi v prihodnje kaže kot ključen pri spodbujanju energetsko učinkovitih prenov v gospodinjstvih, saj je pomanjkanje sredstev najpomembnejša ovira za izvajanje prenov, prav tako pa so potencialni prihranki energije in stroškov najpomembnejši spodbujevalec takšnih prenov. V prihodnje bi bilo smiselno okrepiti programe subvencioniranja prenov gospodinjstev z nižjimi dohodki, na primer z dvigom deleža subvencioniranja, in v večji meri spodbuditi celovite energetske prenove, saj se gospodinjstva večinoma odločajo za parcialne prenove, preproste ukrepe in cenovno dostopnejše rešitve, medtem ko je celovitih prenov malo, saj pri celovitih prenovah finančne ovire pridejo še bolj do izraza.
2. V večstanovanjskih stavbah imajo pomembno mesto pri energetskih prenovah dobro upravljanje stavbe, angažiranost lastnikov in zlasti redno vplačevanje v rezervni sklad, ki pomeni organizacijsko sposobnost v smeri skupnega delovanja lastnikov stanovanj. Poleg tega upravnik stavbe lahko poskrbi za prenos izkušenj med različnimi investicijskimi projekti, zaposli lahko energetskega strokovnjaka, ki nudi lastnikom ustrezno podporo, svetuje glede potrebnih energetskih obnov stavbe, spremlja in se prijavlja na razpise za podelitev nepovratnih sredstev.
3. Pomemben zaviralni dejavnik pri energetsko učinkovitih investicijah je poleg ugotovljenega pomanjkanja sredstev tudi pomanjkanje znanj in informacij o možnih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti, stroških investicije in energetskih prihrankih, kar se je v raziskavi pokazalo prek nizke stopnje energetske pismenosti. Zato bi bilo v prihodnje potrebno okrepiti programe informiranja in izdelati splošne izobraževalne in ozaveščevalne brošure ter kampanje kot tudi specializirane energetske portale, kjer uporabniki lahko dostopajo do podrobnejših in posebnih informacij ter konkretnih energetskih rešitev.
4. Težava pri izvajanju ukrepov je tudi pomanjkanje informacij o kakovostnih izvajalcih del. Vzpostavitev digitalnega spletnega okolja za iskanje, primerjavo ponudb ter posvetovanje z energetskimi strokovnjaki in izvajalcev bi bila primerna rešitev te težave. Na teh platformah bi lahko dodatno predstavili nekaj primerov dobrih praks prenov enostanovanjskih in večstanovanjskih hiš z izračuni stroška investicije ter prihrankov energije in stroškov kot posledica izvedene investicije.
5. Zaradi slabše razumljivosti in manjšega zaupanja v informacije na energetski izkaznici bi veljalo razmisliti o prenovi energetskih izkaznic in dodatni vključitvi informacij o porabi energije v evrih. Alternativno bi lahko v ta namen na specializiranih platformah ponujali izračun letne porabe energije v fizičnih enotah (kWh) in v evrih za tipično stanovanje v enostanovanjski in večstanovanjski stavbi glede na regijo, glavni energent za ogrevanje in energetski razred. Tovrstna primerjava bi lahko tudi omogočala izračun energetskih prihrankov v evrih v primeru energetske prenove stavbe.
6. Informacijska komunikacijska tehnologija (IKT) bo v prihodnje gospodinjstvom v pomoč pri zmanjševanju porabe energije v domovih. Pametna omrežja omogočajo prihranke energije, stroškov in časa ter nudijo višjo raven udobja in priročnosti, po drugi strani pa stroški namestitve, strah pred izgubo nadzora in zasebnosti ter nepoznavanje novih tehnologij uporabnike odvrnejo od uporabe teh tehnologij. Zato bo potrebno pripraviti regulatorni okvir, za spodbudo gospodinjstvom k sodelovanju pa bo potrebno oblikovati finančne spodbude ter intenzivno informiranje in ozaveščanje o prednostih uporabe takega načina obravnave. Ponudba novih storitev bo podjetjem za dobavo energije omogočila prestrukturiranje v ponudnike celovitih energetskih rešitev.