V sredo, 8. 6. 2022, se je v Ljubljani v Austria Trend hotelu odvijala mednarodna konferenca v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE z naslovom Z uspešnimi praksami do podnebne nevtralnosti. Na konferenci je sodelovalo 21 strokovnjakov iz devetih držav, ki so navzoče seznanili z najnovejšimi primeri dobrih praks s področja trajnostne mobilnosti, zelene preobrazbe stavb, trajnostne in podnebju prijazne rabe zemljišč (LULUCF) ter trajnostne gradnje in zelenega javnega naročanja. Cilj konference je bil nagovoriti predstavnike občin, razvojnih agencij ter strokovno in tudi splošno javnost z namenom soustvarjanja dobrih praks za prehod slovenske družbe v podnebno nevtralnost.

Udeleženci konference so lahko prisluhnili strokovnjakom ter imeli možnost izmenjave znanj in izkušenj, ki so dobra podlaga za doseganje cilja podnebne nevtralnosti. »Prenosi praks iz tujine so dobra inspiracija, da lahko bolj ambiciozno zastavimo stvari, ki so pri nas začrtane,« je povedal Luka Mladenovič iz Urbanističnega inštituta Republike Slovenije ter izpostavil predavanje gospoda profesorja dr. Hermanna Knoflacherja, enega odmevnejših strokovnjakov na področju trajnostne mobilnosti, prostorskega načrtovanja, urbanističnega načrtovanja in načrtovanja prometa, enakovrednega za vse udeležence. Prisotne je motiviral z dolgoletnimi izkušnjami in s projekti, ki jih izvaja. Dr. Knoflacher je znan po svojih kritikah čezmerne uporabe avtomobilov in njihovih učinkov na ljudi in okolje. Je tudi oče številnih poskusov prikaza in vizualizacije neracionalnosti mestnega motornega prometa in njegove čezmerne porabe prostora. Na dogodku je predstavil, kako podnebne nevtralnosti ni mogoče doseči brez spremembe paradigme v urbanističnem načrtovanju in prometu.

Na področju rabe in spremembe rabe zemljišč in gozdarstva so bili v ospredje postavljeni izzivi prilagajanja podnebnim spremembam, ukrepi v sektorju in pomembnost ravnotežja okoljskih, družbenih in ekonomskih vidikov. Dr. Emil Cienciala, vodja oddelka za raziskave in znanost na Inštitutu za raziskovanje gozdnih ekosistemov na Češkem, je navzočim predstavil izzive blaženja podnebnih sprememb na Češkem, kjer se soočajo z dvigom povprečnih letnih temperatur in ekstremno sušo, posledica katere je vse več škode zaradi podlubnikov. Pri strategiji prilagajanja gozdov podnebnim spremembam velik pomen pripisuje vrstno in strukturno bogatim gozdovom, primernim za spreminjajoče se okoljske razmere, pa tudi dolgoročnemu načrtovanju, pametni rabi lesa in skrbi za zdravje tal.

Skupni imenovalec dogodka je bilo spoznanje, da spremembe potrebujejo čas, da se zgodijo, a tega žal ni veliko, zato je treba delovati še bolj povezano.

To je v svojem nagovoru prisotnim poudarila tudi v. d. generalne direktorice Direktorata za okolje mag. Tanja Bolte: »Slovenija je dosegla zakonodajno določene cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, saj se emisije toplogrednih plinov niso povečale za več kot 4 odstotke glede na leto 2005, kot je bilo to določeno, a to še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja emisij toplogrednih plinov, kar je še zlasti dolgoročno pomembno za prehod v podnebno nevtralno družbo, kar smo si zadali s sprejetjem dolgoročne podnebne strategije.«

Na področju zelene prenove stavb in trajnostne gradnje je mag. Miha Tomšič poudaril pomembnost razvoja slovenskega sistema kazalnikov trajnostne gradnje, ki bodo podlaga za naprej. »Precej daleč smo od časov, ko nas je v stavbah zanimalo le ogrevanje v zimskih dnevih. Danes govorimo o trajnostnih stavbah, ki so precej kompleksne. Stavba ni enota, ki bi jo lahko gledali ločeno od ostalih, ampak moramo vključiti različne dejavnike.« Prav tako pri prenovi stavb ni izključujoče področje kulturne dediščine, kar je v svojem predavanju izpostavil dr. João Bravo Dias, in sicer na primeru prenove zgodovinskega dela mesta Évora na Portugalskem. Arhitekt iz biroja Scapelab Jernej Šipoš je energetsko prenovo stavb predstavil na primeru spomeniško zaščitene Cukrarne v Ljubljani. Udeležencem je predstavil ideje, zahteve in omejitve, s katerimi so se arhitekti soočali ter kako so jih uspeli vključiti v statično in energetsko prenovo.

Dogodek je znova dokazal, kako pomembna so tovrstna srečanja in izmenjava izkušenj. Udeleženci so bili predstavniki občin, razvojnih agencij, stroke in nevladnih organizacij, ki so spoznali tudi številne lokalne pobude z dobrimi rezultati (primer Šolske ulice kot območja varnih prihodov v šolo, ki jo izvaja Inštitut za politike prostora – IPOP). Dan se je zaključil z ogljično nevtralnim kolesarskim izletom in ogledom dobrih praks po Ljubljani v organizaciji Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj.

Projekti kot je LIFE IP CARE4CLIMATE, s 15 partnerji z ozaveščanjem, izobraževanjem, usposabljanjem in informiranjem pospešuje izvajanje ukrepov blaženja podnebnih sprememb oziroma zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Konferenca je bila tako le ena od aktivnosti, ki se izvajajo v okviru projekta, ob različnih izobraževanjih, delavnicah, usposabljanjih, izdanih publikacijah in podobnem.

Hvala vsem, ki ste se konference udeležili in boste širili vest o aktivnostih projekta in dogodku.