Več kot 140 udeležencev strokovnega posveta se je odzvalo povabilu Umanotere in Mednarodne smučarske zveze (FIS) v okviru svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju Planica 2023. Na posvetu so se seznanili z dobrimi praksami in razpravljali o različnih vidikih bolj trajnostne organizacije (športnih) dogodkov.

Jutro v Planici se je začelo s podpisom pobude med strateškim svetom organizacijskega odbora Planica in Nordijskim centrom Planica za zavezo iskati trajnostne rešitve pri delovanju Nordijskega centra Planica. 

Strokovni posvet o trajnostnih dogodkih sta s predstavitvijo odprla Manca Jurca in Ismael Leitmannstetter iz organizacije ClimatePartner, v kateri pripravljajo izračun ogljičnega odtisa prvenstva v Planici. Organizacijo dogodkov sta postavila v razmere v zvezi s podnebno krizo in opozorila na področja, kjer imajo organizatorji skupaj z gostiteljsko skupnostjo, lokalnim gospodarstvom in obiskovalci najmočnejše vzvode za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. To so na prvem mestu prevozi (zlasti če so vključeni tudi letalski prevozi) in poraba energije, pa tudi turistične nastanitve in ravnanje z odpadki. »Fokus vsakega dogodka mora biti preprečevanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in drugih škodljivih vplivov na okolje. Uporaba ogljične izravnave je najnižje na hierarhiji ukrepanja in je upravičena samo za emisije, ki jih organizatorji niso mogli preprečiti,« je povzela Jurca. 

Organizatorji tekmovanj v smučarskih skokih v Planici so že pred dobrim desetletjem začeli orati ledino na področju trajnostne mobilnosti, saj so prevozi največji vir emisij toplogrednih plinov v zvezi z njihovimi dogodki. Različne možnosti prihoda brez avtomobila so danes zaščitni znak planiških dogodkov, ki je bil na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju 2023 nadgrajen z ukrepi za preprečevanje nastajanja (predvsem plastičnih) odpadkov, s ponudbo hrane iz svežih lokalnih sestavin, s spodbujanjem pitja vode iz pipe ter s številnimi ozaveščevalnimi akcijami za šolarje in obiskovalce prvenstva. Miha Lesjak, skrbnik trajnostnosti svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju 2023, je pri tem poudaril pomembnost skrbne priprave zelenega akcijskega načrta, ki je organizatorje podpiral pri organizaciji dogodka na okolju prijaznejši in družbeno odgovoren način: »V našo zeleno zgodbo si prizadevamo vključiti vse – naše sodelavce, športnike in njihove tehnične ekipe, obiskovalce in dobavitelje.« 

Po besedah ​​Gašperja Pavlija, kreativnega direktorja agencije Sport Media Focus in koordinatorja za trajnostnost na največjem mednarodnem ženskem športnem dogodku pri nas doslej, evropskem prvenstvu v rokometu za ženske (Evropska rokometna zveza), ki je potekalo jeseni 2022 v Ljubljani, gre pri (bolj) trajnostni organizaciji dogodkov za proces nenehnega učenja in izboljševanja. Opozoril je na pomembnost merjenja vplivov dogodka, na primer ogljičnega odtisa, ki je orodje za načrtovanje ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. »Merjenje nam je omogočilo tudi pripravo transparentnega poročila, ki je pomembna dediščina rokometnega prvenstva za organizatorje prihodnjih velikih dogodkov v Sloveniji,« je poudaril.  

Okroglo mizo, ki je sledila premoru s podnebju prijaznejšo hrano, ki se za tak dogodek tudi spodobi, je moderirala Maja Zalaznik, predsednica strateškega sveta organizacijskega odbora Planica. Razprava se je dotikala različnih vidikov bolj trajnostne organizacije dogodkov, od jasnega komuniciranja o trajnostnih ukrepih, izbire sponzorjev, pomena dogodkov za promocijo turističnih destinacij do ustvarjanja koristi za lokalno skupnost. Sodelujoči v razpravi so se strinjali, da trajnostnost na dogodkih ne sme biti odvisna zgolj od dobre volje organizatorjev, temveč mora biti podprta in zahtevana tudi z ukrepi na sistemski ravni, to je na ravni občin in države.

Jenny Wiedeke, predstavnica za odnose z javnostjo FIS, je povedala, da je mednarodna zveza FIS že leta 2013 pripravila navodila za organizacijo zelenih dogodkov, saj je javnost čedalje bolj občutljiva na vplive dogodkov, ki se odvijajo v naravnem okolju. Prizadevanja, da bi tudi v čedalje milejših zimah omogočili športe na snegu (na primer s snežnimi topovi, helikopterskimi prevozi snega, smučišči v dvoranah), imajo ogromen okoljski odtis, hkrati pa so zimski športi žrtev podnebnih sprememb. »V tem kritičnem kontekstu veliki dogodki, kot je svetovno prvenstvo v Planici, igrajo pomembno ozaveščevalno vlogo,« je poudarila Wiedeke in izrazila priznanje organizatorjem prvenstva v Planici za celovito uveljavljanje trajnostnosti pri organizaciji. 

Športne prireditve so med najvidnejšimi in najučinkovitejšimi mehanizmi za promocijo države ali regije kot turistične destinacije. Slovenija se je v mednarodnem prostoru uspešno uveljavila kot zelena turistična destinacija, skladna s tem so tudi pričakovanja obiskovalcev številnih manjših in večjih dogodkov, ki se odvijajo v turističnih krajih. Maša Klemenčič, vodja programa Zelena shema slovenskega turizma pri Slovenski turistični organizaciji, je udeležence posveta, med katerimi so bili številni predstavniki slovenskih turističnih destinacij, seznanila z ukrepi in spodbudami, s katerimi bo država podprla organizatorje dogodkov, da bodo ti postali pravi ambasadorji Slovenije kot zelene destinacije. »Za Slovenijo so športni dogodki v naravi še posebej pomembni, saj odražajo naš način življenja in tudi način, kako Slovenijo poskušamo predstaviti v tujini – kot zeleno, aktivno državo za zdrav življenjski slog in dobro počutje. Športni oziroma aktivni turizem na prostem je zdaj naša glavna komunikacijska tema,« je povedala Klemenčič.  

Športni in drugi dogodki morajo biti trajnostni ne samo z okoljskega in družbenega vidika, ampak tudi z ekonomskega. Veliki dogodki ustvarjajo ekonomsko vrednost s prodajo vstopnic in medijskih pravic ter s sponzorskimi pogodbami. Stefan Krauss, podpredsednik za zimske športe pri podjetju Infront Sports & Media, je glede tega poudaril: »Pomembno je, da organizatorji izberejo sponzorje, ki bodo podpirali kredibilnost dogodka, ne pa je spodkopavali, saj je javnost vse bolj občutljiva na neusklajenost med dejavnostjo sponzorjev in namenom dogodkov.« 

Odpadki so zelo viden, neželen stranski proizvod dogodkov. Največ odpadkov običajno nastane pri postrežbi hrane in pijače, pri čemer je še posebej problematična plastična embalaža za enkratno uporabo. Johanna Pirinen, predstavnica podjetja Stora Enso, je poudarila: »Organizatorjem je na voljo bogata izbira embalažnih izdelkov iz materialov, ki se lahko reciklirajo oziroma kompostirajo. Njihovo uporabo spodbuja tudi čedalje bolj zaostrena zakonodaja, tako da izbira embalaže oziroma načina, kako se na dogodkih ponujata hrana in pijača, ni več prepuščena prosti izbiri organizatorjev, ampak je čedalje bolj regulirana.« 

Conventa, združenje strokovnjakov iz industrije srečanj, je pred kratkim izdala vodnik za organizacijo regenerativnih dogodkov, v katerem je poudarjena odgovornost organizatorjev dogodkov do gostiteljskih (lokalnih) skupnosti. Gorazd Čad, soustanovitelj Convente, je poudaril: »Družbeno odgovorni organizatorji dogodkov poskrbijo, da so negativni učinki v lokalnem okolju čim manjši in da ima koristi od dogodka tudi lokalna skupnost, na primer v obliki turističnih nočitev in povpraševanja po gostinski ponudbi, trajnostne infrastrukture, povečane prepoznavnosti in drugega. Pri tem je ključna pravočasna in transparentna komunikacija med organizatorji dogodka in različnimi lokalnimi deležniki – občino, nevladnimi organizacijami, podjetji in zainteresiranimi posamezniki.« 

Jonas Sonnenschein iz Umanotere je poudaril, da »danes večina obiskovalcev, sponzorjev in ne nazadnje tudi športnikov samih pričakuje, da se trajnostnost na športnih dogodkih jemlje resno. Večina si ne želi več helikopterskih preletov, kraljevih kozic in pretirane uporabe plastike za enkratno uporabo, kaj šele smučarskih dogodkov v državah subtropskega pasu ali puščavah, ki za ta tip športnega tekmovanja resnično niso primerne.« 

Znanstveniki so jasni: pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti in podnebna kriza zahtevata takojšnje ukrepanje ter občutno spremembo naših sistemov proizvodnje in potrošnje. Govorniki na posvetu in udeleženci posveta so se strinjali, da »danes ni več časa za male kozmetične ozelenitve v organizaciji dogodkov, temveč je na mestu sprejemanje potrebnih velikih korakov. Živimo namreč v času, v katerem si enostavno ne moremo več privoščiti, da dogodkov ne bi organizirali na bolj trajnosten način.«