Novica
12/03/25
5. in 6. marca 2025 sta v okviru projekta LIFE Krepitev zmogljivosti 2 potekali nadaljevalni delavnici na temo pisanja projektnih prijav LIFE. Namen delavnic je bil udeležencem ponuditi praktično znanje in usmeritve za […]
se je glasil naslov prve konference Stičišča za trajnnostno prenovo stavb, ki je 3. aprila potekalo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Z namenom sooblikovanja vizije in skupnega razmisleka, kako izboljšati pogoje za trajnostno prenovo in gradnjo stavb v Sloveniji, je dogodek povezal ključne deležnike akademske in gospodarske sfere, ter javne uprave in civilne družbe.
*****
URNIK, GRADIVA IN POSNETKI KONFERENCE
Uvod:
dr. Sabina Jordan, predsednica, Stičišče za trajnostno prenovo in gradnjo stavb in
prof. dr. Andrej A. Lukšič, Stičišče in Inštitut za ekologijo.
Perspektiva trajnostne prenove in gradnje stavb v Sloveniji – pomen skrbne rabe naravnih virov za trajnostno prihodnost:
dr. Janez Potočnik, Mednarodni panel UNEP za upravljanje z viri.
Trajnostne stavbe in projekt LIFE Care4Climate:
mag. Uroš Vajgl, državni sekretar, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Demografske potrebe po prenovi in gradnji stanovanj:
dr. Damir Josipovič, Institut za narodnostna vprašanja.
Trajnostne prenove ter gradnje stavb in prostor:
dr. Maja Simoneti, IPoP – Inštitut za politike prostora.
Tomaž Krištof, Studio Krištof,
Robert Smodiš, DGNB auditor,
Maša Hawlina, Inštitut za študije stanovanj in prostora,
Janez Černe, podžupan, Mestna občina Kranj.
Kaj potrebujemo za uspešno spodbujanje trajnostne prenove stavb v Sloveniji?
Sodelujoči:
Mag. Erik Potočar, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo,
Klemen Ploštajner, državni sekretar, Ministrstvo za solidarno prihodnost,
Robert Smodiš, DGNB auditor,
Tomaž Krištof, Studio Krištof.
Pregled stanja:
Dr. Gašper Stegnar, Institut »Jožef Stefan«, Center za energetsko učinkovitost.
Strategija ozelenitve izobraževalne in raziskovalne infrastrukture:
Mateja Tilia, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Prenove v občinah:
Petra Šeme, Mestna občina Ljubljana.
Financiranje trajnostne prenove in gradnje stavb iz virov sredstev EU v praksi:
Klemen Košir, direktor, Urad za spodbujanje zelenega.
Financiranje potresne prenove:
Marta Skubic, Ministrstvo za naravne vire in prostor.
Primeri financiranja trajnostne prenove v okviru stanovanjske gradnje:
Sanja Burnazović, Stanovanjski sklad Republike Slovenije.
Kje so vrzeli (javne stavb v lasti države, občin, stanovanjske stavbe, pri financiranju prenov za ranljive skupine prebivalstva)? Kako premostiti finančne vrzeli pri trajnostni prenovi? Posebej izpostavljamo financiranje protipotresne prenove.
Kako bolje izkoristiti razpoložljive vire sredstev? Vloga demonstracijskih projektov (finančnih, tehničnih, procesnih, informacijskih) pri tem?
Sodelujoči:
Mag. Mojca Vendramin, direktorica, Eko sklad,
Sanja Burnazović, Stanovanjski sklad Republike Slovenije,
Mateja Tilia, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije,
Klemen Košir, direktor, Urad za spodbujanje zelenega prehoda, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo,
Marta Skubic, Ministrstvo za naravne vire in prostor,
Petra Šeme, Mestna občina Ljubljana.
*****
Stičišče si prizadeva za kakovostno bivalno okolje, skladno z zmogljivostmi planeta.
Dr. Sabina Jordan, predsednica Stičišča za trajnostno prenovo in gradnjo stavb, je v svojem uvodnem nagovoru izpostavila, da je Stičišče združba vseh, katerim ni vseeno za prihodnje rodove.
»Zato želimo koncept trajnosti na področju prenove in gradnje stavb vgraditi v vse pore družbe ter prispevati k hitrejšemu doseganju trajnostnih ciljev v Sloveniji. Pri tem je v ključno, razumevanje koncepta trajnosti v grajenem okolju. Trajnostne stavbe so tiste, ki v svojem celotnem življenjskem ciklu uravnoteženo sledijo načelu skrbnega ravnanja z okoljem, naravo in prostorom, njihova gradnja mora biti uporabna in ekonomična, obenem pa omogočajo kakovost bivanja in zdravo življenjsko okolje ter prispevajo k izgrajevanju trajnostnih družbenih in kulturnih vrednot.« Prof. dr. Andrej A. Lukšič pa je uvodoma poudaril, da se Stičišče za trajnostno prenovo in gradnjo stavb razlikuje od drugih Stičišč v omogočanju skupnega razmisleka vseh deležnikov o rešitvah na področju razvoja trajnostne prenove in gradnje stavb:
»Inkluzivna komunikacija povezuje različne deležnike v fazah snovanja, priprave in odločanja o pogojih trajnostne prenove in gradnje stavb, fazo implementacije in izmenjave izkušenj v fazi iskanja boljših rešitev za odpravo sistemskih ovir in vrzeli.«
Zaključil pa je z pomembno mislijo:
Osrednji govornik, dr. Janez Potočnik, sopredsedujoči Mednarodnemu panelu UNEP za upravljanje z viri, je v svojem uvodnem predavanju o pomenu skrbne rabe naravnih virov za prihodnost in perspektivi trajnostne prenove in gradnje izpostavil, da se je svet samo v zadnjih nekaj desetletjih močno spremenil.
»Smo prva generacija, ki živi v družbeno-ekološkem sistemu globalnih razsežnosti, ki je vse bolj povezan in soodvisen. Pandemija, podnebne spremembe, internet, turizem, varnostne grožnje, etc. so tipični primeri globalnih izzivov s katerimi se soočamo, zato jih moramo nasloviti s skupnimi močmi in poglobljenim sodelovanjem, z delitvijo suverenosti. Posledice povezanega sveta, globalnega tržnega ekonomskega sistema, ki ga v veliki meri določajo zakonitosti kapitala, pred desetletji še niso bile tako opazne. Danes so, in naša individualna in kolektivna odgovornost se je temu ustrezno povečala.«Izpostavil je:
»Mednarodni panel Združenih narodov za vire ugotavlja, da je pretirana raba naravnih virov ključni razlog za krize, povezane z naravo – podnebne spremembe, izginjanje biotske raznovrstnosti in onesnaževanje. Pridobivanje in predelava materialov – pod materiali razumemo vse, kar pridobivamo iz zemlje – je vzrok za 90 % izginotja biotske raznovrstnosti, povezane z zemljo, za 90 % vodnega stresa, za polovico podnebnih sprememb in približno za tretjino globalnega onesnaževanja. Zadnjih 50 let se je raba materialov potrojila, na per capita ravni pa približno podvojila, kar pomeni, da lahko večino tega povečanja pripišemo ekonomskemu razvoju, pomembno pa seveda na povečanje vpliva tudi rast prebivalstva”, ob tem pa dodal:
»Če bistveno ne spremenimo ekonomskega sistema, se bo raba materialov do leta 2060 ponovno podvojila, kar bi imelo nepredvidljive posledice. Zato je ključna oddvojitev gospodarske rasti od rabe naravnih virov in od okoljskih posledic.” Nazadnje je dr. Potočnik še povdaril, da »je ekonomija namenjena človeku in zadovoljevanju njegovih potreb in ne obratno.«
»Prevladujočo logiko bi bilo obrniti na glavo in namesto maksimiranju proizvodnega outputa, merjenega z rastjo BDP, slediti maksimiranju človekovih potreb, merjenih z ravnijo blagostanja. Ne potrebujemo avtomobilov, ampak mobilnost, ne potrebujemo hladilnika, ampak svežo in zdravo hrano, ne potrebujemo hiše, ampak prostor za bivanje. Zato je poleg vprašanja, kako proizvodni sistem očistiti odvisnosti od fosilnih goriv, ključno odgovoriti tudi na vprašanje, kako zadovoljiti potrebe ljudi z manj rabe energije in materialov.«
Kot je pojasnil dr. Potočnik, je zagotavljanje varnega in udobnega bivanja, vezano na veliko in intenzivno rabo naravnih virov in je zato ena tistih potreb ljudi, ki se uvrščajo med ključne pri iskanju učinkovite rešitve:
»Trajnostna prenova in gradnja stavb spada med omenjene rešitve in je pomemben del zagotavljanja varne prihodnosti. Prihodnost bo zelena, ali pa je ne bo.«
VEČ O DOGODKU
Več informacij lahko najdete v LETAKU, o dogodku pa si lahko preberete tudi v poročanju medijev: STA, Dnevnik, Energetika.net, Finance, SSRS novice, idr.
O STIČIŠČU ZA TRAJNOSTNO PRENOVO IN GRADNJO STAVB
Stičišče za trajnostno prenovo in gradnjo stavb, ustanovljeno 28. novembra 2022, si prizadeva za kakovostno bivanjsko okolje, skladno z zmogljivostmi planeta. S tem namenom povezuje raznovrstne akterje, ki želijo doseči čim širše uveljavljanje trajnostne prenove in gradnje stavb v Sloveniji. Delo Stičišča je finančno podprto v okviru projekta LIFE IP Care4Climate, ki je sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstev sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
5. in 6. marca 2025 sta v okviru projekta LIFE Krepitev zmogljivosti 2 potekali nadaljevalni delavnici na temo pisanja projektnih prijav LIFE. Namen delavnic je bil udeležencem ponuditi praktično znanje in usmeritve za […]
Medvladni odbor za podnebne spremembe (angleško Intergovernmental Panel on Climate Change – IPCC) poziva k predložitvi nominacij strokovnjakov za pripravo Sedmega ocenjevalnega poročila (angleško Seventh Assessment Report – AR7). Nominacije […]
Uporaba električnih in elektronskih naprav je postala nepogrešljiv del našega vsakdana. Od pametnih telefonov in računalnikov do gospodinjskih aparatov in naprav za zabavo – težko si predstavljamo življenje brez njih. […]
