Med 17. in 19. novembrom 2023 je bil na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Mednarodni raziskovalni študentski forum Mikrofon podnebju, ki ga je organizirala CIPRA Slovenija skupaj z Oddelkom za geografijo filozofske fakulte ter Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije v okviru projekta LIFE IP Care4Climate.

V zadnjih letih se vse intenzivneje soočamo s posledicami podnebnih sprememb, ki niso več oddaljene, ampak jih vse močneje občutimo tudi pri nas. Za uspešno obvladovanje podnebnih izzivov potrebujemo ustrezno usposobljenost in ozaveščenost (prihodnjih) odločevalcev, strokovnjakov in posameznikov.

Letošnja izvedba foruma je bila že tretja zapovrstjo, prvo leto smo obravnavali komunikacijo podnebnih sprememb, lani vpliv podnebnih sprememb na javno zdravje in biodiverziteto, letos pa smo v središče podnebne krize postavili vodo.

Študentje so se v treh dneh v okviru interdisciplinarnih predavanj, delavnic in terenskega ogleda seznanili s kar desetimi različnimimi tematikami navezave vpliva podnebnih sprememb na najrazličnejše oblike in stanja voda. Študentski forum je odprl izredni profesor dr. Matej Ogrin z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani s predavanjem o geografski razsežnosti podnebnih sprememb ter medsebojni povezanosti procesov in nujnosti celostnega načina delovanja in upravljanja. Ashok Swain in Maria Bald z Univerze Uppsala na Švedskem sta predstavila vpliv podnebnih sprememb na podnebne migracije – vse od tistih, ki jim primanjkuje vode, do tistih, ki naraščujoča morska gladina ogroža njihov življenjski prostor, do obvladovanja ekstremnih vremenskih pojavov v begunskih taboriščih. Hkrati pa sta poudarila tudi problematiko neurejenosti pravne zaščite podnebnih migrantov. Docent dr. Primož Banovcec s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je ob primerih izboljšanja in urejanja poplavne varnosti ter nadaljnih napovedi poplavne ogroženosti pripravil razmišljanje o avgustovskih poplavah. Ob koncu smo prisluhnili predavanju Kasparja Schulerja s CIPRE International, ki je predstavil nekaj primerov vodnih
konfliktov v Apskem prostoru ter zaveze o varovanju voda in upravljanju vodnih virov posameznih držav.

Sobotno dopoldne je bilo namenjeno vplivu podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost oceanov in celinskih voda. Anne Seidler z organizacije Seas at Risk je poudarila pomen oceanov v povezavi s podnebnimi spremembami, predvsem kot ponor ogljika, in premajhno zavzetost za omiljenje posledic zmanjševanja biotske pestrosti v njih. Dr. Žiga Ogorelec z Nacionalnega inštituta za biologijo je pojasnil, kako velik del biotske raznovrstnosti najdemo prav v vodi in kako jo poleg dviganja temperature dodatno ogrožajo še tujerodne vrste. V delavniškem delu smo se pod vodstvom Kasparja Schulerja postavili v vlogo aktivnih zagovornikov in obravnavali različne tematike, povezane z dogajanjem v alpskem prostoru: kraja snega ledenikom za FIS, dvojno jezero, izgradnja drugega
bloka (JE), zimske olimpijske igre 2026. Vsa razmišljanja, predlogi, rešitve in inovativni načini komunikacije pa so dostopni na spodnjih slikah.

Mesto Antwerpen je pristaniško mesto, ki se že sooča s posledicami podnebnih sprememb. Ronny Van Looveren nam je predstavil strategijo prilagajanja mesta na vse pogostejše poplave oziroma naraščanje morske gladine in ekstremne vremenske pojave. Mag. Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU pa nam je za konec dneva predstavil še stanje preostanka nekdanjih ledenikov: Triglavskega ledenika in Ledenika pod Skuto.

Zadnji dan študentskega foruma smo izvedli na terenu. V Notranjskem Regijskem parku nas je vodja Centra za obiskovalce Cerkniško jezero Ladi Klančar popeljala čez proces povrnitve dela struge vodotoka Stržen v prvotni okljuk z namenom, da se bo voda na območju zadrževala dlje časa in v sušnem času leta povečala možnost preživetja organizmov ter vzpostavilo boljše naravno čiščenje vode. V preteklosti je namreč Cerkniško jezero presahnilo precej manjkrat kot danes in so domačini želeli pospešiti proces odtekanja vode z namenom zagotavljanja dodatnih obdelovalnih površin. Danes pa zaradi spreminjanja podnebja jezero presahne tudi šestkrat na leto.

Čeprav so spremembe stalnica in so se dogajale že v preteklosti, se zdaj dogajajo precej hitreje, organizmi pa se intenzivnim spremembam ne morejo prilagoditi tako hitro, zato nekateri izumrejo. Pomembno je ohranjati ekosisteme v naravnih stanjih, saj so ti bistveno bolj odporni na spremembe.

Polna predavalnica študentov dokazuje, da mladi želijo preučevati podnebne tematike, se o njih izobraževati in dejavno ukrepati.