Moč vetra, sonca, vode in lesa. Za vse nas.

Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo začenja komunikacijsko kampanjo o pomenu obnovljivih virov energije s sloganom – Moč vetra, sonca, vode in lesa. Za vse nas. Izberimo obnovljive vire energije. Z njo želijo na ministrstvu ozaveščati prebivalce o obnovljivih virih energije, opogumljati k njihovi rabi in tako prispevati k boljšemu razumevanju nujnosti prehoda k čisti energiji. Srečanja z novinarji »pod vetrnico«, ki je del te kampanje, se je udeležil tudi minister Bojan Kumer in na kratko predstavil načrte Slovenije na področju izkoriščanja obnovljivih virov energije.

V Sloveniji po izrabi obnovljivih virov energije (OVE), zlasti sonca in vetra, zaostajamo za drugimi državami članicami Evropske unije (EU). Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo sicer načrtujejo, da bomo z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN) do leta 2030 dosegli vsaj 27-odstotni delež rabe obnovljivih virov energije. Ker pa se na ravni EU cilji že zvišujejo, to od nas zahteva še bolj konkretno ukrepanje za dosego ambicioznih ciljev. V ta namen je ministrstvo v zadnjih letih naredilo pomembne korake pri nadgradnji zakonodaje, poenostavitvi postopkov in povečanju finančnih spodbud za gradnjo infrastrukture za izrabo sončne in vetrne energije. Z vlaganjem v razvoj geotermalne energije in energije iz biomase pa Slovenija še dodatno krepi svoj portfelj obnovljivih virov.

Minister Kumer je kampanjo za promocijo obnovljivih virov energije pospremil z naslednjimi besedami: »Če v Sloveniji zagotovimo kombinacijo čim več vrst tehnologij za domačo proizvodnjo elektrike, ki temeljijo na obnovljivih virih – tako sončne, vetrne, hidro, geotermalne in biomase – lahko zmanjšamo odvisnost od uvoženih fosilnih virov in od uvoza elektrike, hkrati pa razpršene tehnologije zagotavljajo domačo oskrbo z nizkoogljično in cenovno dostopno električno energijo.«

Del te kampanje je tudi instalacija vetrnice, ki jo bo ministrstvo po koncu akcije predalo Srednji gradbeni, geodetski, okoljevarstveni šoli in strokovni gimnaziji Ljubljana (SGGOŠ).

Moč vetra

Veter je ob soncu naša druga največja naravna danost, ki jo zelo slabo izkoriščamo. V Sloveniji namreč ustvarimo le 0,06 odstotka celotne proizvodnje električne energije s pomočjo vetra. Za primerjavo, leta 2022 so z vetrno energijo pokrili 16 odstotkov celotne rabe električne energije v EU, po podatkih Eurostata pa je vetrna energija predstavljala več kot 37 odstotkov celotne električne energije, proizvedene iz OVE v EU. Z najmanj 18 teravatnih ur (TWh) ocenjenega vetrnega potenciala, ki krepko presega letno porabo elektrike v Sloveniji, je razvoj vetrne energije ključen korak v našo trajnostno prihodnost. Pri nas so bile do sedaj sicer postavljene samo tri vetrnice, od katerih je zgolj ena večja od 1 megavata (MW).S ciljem doseči 150 MW vetrnih kapacitet do leta 2030, so v NEPN postavljeni ambiciozni temelji za obogatitev energetskega portfelja Slovenije.

Moč sonca

Največje priložnosti imamo v Sloveniji za izkoriščanje sončne energije. S pomočjo sonca trenutno proizvedemo dobrih 7 % električne energije oziroma 884 gigavatnih ur (GWh). V zadnjih nekaj letih smo pri nas priča izrazitemu porastu sončnih elektrarn, ki je predvsem posledica nižjih cen tehnologije, privlačnih finančnih spodbud in ozaveščenosti prebivalcev kot posledice energetske krize. Konec leta 2022 je kapaciteta sončnih elektrarn znašala 697,7 MW. Zgolj v letu 2023 jih je bilo postavljenih še za več kot 400 MW, tako da je konec lanskega leta skupna inštalirana moč sončnih elektrarn že presegla mejo 1 GW. S takšno rastjo je Slovenija dejansko postala ena od vodilnih držav v EU glede na kazalec postavljene kapacitete sončnih elektrarn na prebivalca. V letu 2024 bo proizvodnja električne energije iz sonca presegla 1 TWh in na ministrstvu pričakujejo, da se bo podobna rast nadaljevala tudi v prihodnjih letih. To tudi pomeni, da so v prenovljenem NEPN, ki do leta 2030 predvideva približno 3500 MW postavljenih sončnih elektrarn, postavljeni realni in uresničljivi ambiciozni cilji.

Z zakonodajnimi ukrepi, kot je Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE), so na ministrstvu odpravili številne ovire in zdaj omogočajo umeščanje sončnih elektrarn na širokem spektru lokacij, predvsem na že degradiranih območjih in pozidanih zemljiščih ter v urbanih okoljih. Prav tako so dodali obveznost namestitve sončnih elektrarn na večje strehe, parkirišča in spodbujanje skupnostnih sončnih projektov. Samo lani je bilo investiranih tudi skoraj 162 milijonov evrov v elektrodistribucijska omrežja, kar predstavlja izjemno rast glede na prejšnja leta. Do leta 2026 je v ta namen na voljo 100 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost ter REPowerEU. S temi investicijami v krepitev omrežja bodo olajšali priključevanje razpršenih proizvodnih virov in omogočili še večjo integracijo sončne energije v naš energetski sistem, hkrati pa omogočili elektrifikacijo sektorja ogrevanja in e-mobilnosti.

Moč vode

Naše hidroelektrarne so že tradicionalno ključni del domače energetske preskrbe, saj proizvedejo skoraj 42 odstotkov električne energije v Sloveniji (4895 GWh). NEPN in Resolucija o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 opredeljujeta hidroenergijo kot ključni steber v širšem naboru obnovljivih virov energije. Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 (ReSPR50) nadalje določa smernice za nadgradnjo obstoječih hidroelektrarn ter iskanje novih priložnosti na večjih rekah, kot sta Drava in Sava, in manjših (Kamniška Bistrica, Savinja) s posebnim poudarkom na okoljski usklajenosti in minimalnem vplivu na ekosisteme.

Analize namreč kažejo, da najbolj ambicioznih ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, deleža OVE in tudi ciljev učinkovite rabe energije, ob hkratnem zagotavljanju zanesljive oskrbe z električno energijo (do 2030 in 2040), ne bomo uspeli doseči brez nadaljnjega izkoriščanja hidropotenciala. Hidroelektrarne predstavljajo najbolj zanesljiv vir domače energije iz obnovljivih virov, zmanjšujejo uvozno odvisnost Slovenije, s čimer povečujejo energetsko varnost ter nadalje predstavljajo pomemben vir za diverzificiranje proizvodnje električne energije v zimskem obdobju ter v obdobju kritičnih obremenitev, tudi kot podpora delovanju sončnih elektrarn.

Moč lesa

Gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov površine Slovenije, zaradi česar je les ena od najbolj dostopnih in trajnostnih energetskih rešitev. Lesna biomasa iz slovenskih gozdov predstavlja ključni vir obnovljive energije in igra pomembno vlogo v našem prizadevanju za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv. Lesna biomasa v obliki peletov, sekancev in drv se v Sloveniji uporablja predvsem za proizvodnjo toplotne energije v domovih, industriji in daljinskem ogrevanju. Proizvodnja energije iz lesne biomase je v letu 2022 znašala 6088 GWh ali 10,9 odstotka v skupni končni rabi energije v Sloveniji.

Moč vetra, sonca, vode in lesa. Za vse nas. Izberimo obnovljive vire energije

S kampanjo želijo na ministrstvu opozoriti na moč narave – vetra, sonca, vode in lesa – ki lahko deluje za vse nas. Naravo so povezali s slovenskim izročilom, tradicijo in čustvi ter spomnili, da imamo naravne danosti tu že od nekdaj, s tem pa na voljo tudi obnovljive vire energije, ki jih velja izkoristiti. Sprejemanje pravih odločitev nam bo prineslo boljšo, čistejšo in svetlejšo prihodnost. Navsezadnje imamo samo en planet.

Več o kampanji si lahko preberete na spletni strani o obnovljivih virih energije.

Oglej si še ostale objave

03.03.22
Na voljo je marčevski Novičnik ZeJN

V ekipi za zeleno javno naročanje pripravljajo novičnik, ki izhaja v začetku vsakega meseca. Če želite novičnik prejemati na vaš elektronski naslov, lahko pišete na zejn.mop@gov.si. Marčevska izdaja je na voljo tukaj.

03.04.20
Začetek zbiranja prijav za Evropski teden mobilnosti

Ministrstvo za infrastrukturo je pričelo z zbiranjem prijav za Evropski teden mobilnosti 2020. Slogan 19. Evropskega tedna mobilnosti je: Izberi čistejši način prevoza! Evropski teden mobilnosti (ETM) je namenjen zmanjševanju cestnega motornega prometa in spodbujanju trajnostne mobilnosti. V Sloveniji bodo občine, regije in država med 16. in 22. septembrom spodbujale prebivalce k okolju bolj prijaznim […]

02.03.20
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2020

Focus društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Inštitut za ekologijo FDV – Fakulteta za družbene vede in Eko-kolektiv najavljajo mednarodno poletno šolo politične ekologije 2020 – Novi koncepti za pravične tranzicije: k dobremu življenju znotraj planetarnih omejitev!  Na poletni šoli bodo naslovili predvsem najbolj izpostavljena področja: država in demokracija, energija in promet, potrošnja in proizvodnja ter […]

e-Novice in obvestila

Če želite tudi sami postati bolj okoljsko ozaveščeni se prijavite na naše e-novice, kjer bomo z vami vsak mesec delili nasvete na področju zmanjševanje svojega ogljičnega odtisa.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.