Zeleni slovar s 125-imi pojmi kot temelj za komuniciranje na področju okolja in podnebja

Na 8. posvetovalni konferenci Platforme znanja: Ozelenitev visokega šolstva je dopoldan potekala predstavitev eVodnika ter ePojmovnika oziroma zelenega slovarja. Ideja zanj se je razvijala dlje časa, prvo pobudo pa so podale fakultete, ki so potrebovale podporo pri opredelitvi zelenega oziroma okolju in podnebju prijaznega v kontekstu visokošolskega izobraževanja. Na pomoč so jim priskočili strokovnjaki z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Pripomoček za ozelenjevanje visokošolskega izobraževanja eVodnik je namenjen zaposlenim na fakultetah, tako pedagoškemu kadru kot tudi sekretariatom fakultet. Zaradi vsebinske širine je eVodnik uporaben kot podpora aktivnostim ozelenjevanja izobraževanja nasploh, ne glede na stopnjo izobraževanja. »Ozelenjevanje izobraževanja razumemo široko – to je lahko vključevanje okoljskih vsebin v učne načrte, lahko gre za zmanjševanje okoljskega odtisa fakultete, šole in njenih zaposlenih, lahko pa gre denimo za izvajanje okoljskih projektov v občini ali regiji, v kateri deluje fakulteta,« pojasnjuje Urška Zupanec iz Sektorja za visoko šolstvo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Ključen del eVodnika je ePojmovnik, ki predstavlja zeleni slovar, torej temelj za jasno in strokovno izrazoslovje na področju okoljskih in podnebnih politik. Na področju okoljskih izrazov po besedah predstavnikov fakultet vlada precejšnja zmeda – še posebej v medijih in v splošni literaturi. Potrebo po zelenem slovarju so namreč prve zaznale ravno fakultete, ki izvajajo projekte, financirane iz Reforme visokega šolstva Načrta za okrevanje in odpornost. To reformo sicer izvaja Direktorat za visoko šolstvo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, a so pri aktivnostih, ki se nanašajo na ozelenjevanje izobraževanja pomagali kolegi Ministrstva za okolje, podnebje in energijo v okviru projektu LIFE IP CARE4CLIMATE. Za pripravo zelenega slovarja se v resnici skriva širši interes. »Predvsem smo želeli podpreti izobraževalno politiko pri prizadevanjih za višjo stopnjo okoljske izobraženosti diplomantov in pri zmanjševanju okoljskega odtisa izobraževalnega sistema samega,« pove dr. Janez Berdavs iz Direktorata za podnebne politike na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Zeleni slovar vsebuje kar 125 gesel razdeljenih v deset vsebinskih področij: zeleni prehod in trajnostni razvoj, energetika, gospodarstvo, grajeno okolje, izobraževanje za zeleni prehod in trajnostni razvoj, mobilnost, odpadki, ohranjanje narave, podnebne spremembe ter varstvo okolja. Kot najtrši oreh so se izkazala ravno tista gesla, ki se uporabljajo v različnih okoljih – s strani različnih ustanov in skupin, in ki imajo lahko tudi določen političen podton. Tudi med avtorji omenjenega zelenega slovarja so se pri posameznih geslih pojavljala mnenjska razhajanja. »Primer trdega oreha je na primer geslo ‘odrast’, ki lahko ljudi tudi nazorsko zelo razdeli, zato smo si prizadevali, da bi ponudili čim bolj nevtralen opis, ki bi lahko ponudil tudi neko izhodišče za dialog o tem konceptu,« pojasnjuje Urška Zupanec.

»Med težjimi so bila tudi gesla, ki so v široki rabi v gospodarstvu in politiki – zeleno zavajanje namreč še zdaleč ni problem le v gospodarstvu. Primer takega gesla, ki včasih lahko pomeni vse ali pa nič, je tudi krožno gospodarstvo,« dodaja dr. Berdavs. Dr. Berdavs pravi še, da ga je pri sestavljanju pojmovnika presenetila raznolikost razumevanj in definicij nekaterih pojmov: »Številne pojme uporabljamo skoraj vsak dan, se pa redko vprašamo, kaj (komu) zares pomenijo. Pravna, zakonska definicija je lahko zelo drugačna od znanstvene ali strokovne, kako pa nek pojem uporabljajo mediji ali široka javnost, pa je sploh vprašanje zase.«

Ustvarjalci napovedujejo dodatno širjenje pojmov zelenega slovarja, če se bo za to pojavila potreba, je pa ta zeleni slovar na voljo za uporabo širši javnosti – vse v želji po bolj jasnem komuniciranju na področju okolja in podnebnih politik.

Oglej si še ostale objave

24.04.23
Delavnica za ponudnike živil

V četrtek, 20. aprila je ekipa za zeleno javno naročanje skupaj s KGZS Ljubljana in MKGP organizirala delavnico za ponudnike živil. Na dogodku smo ponudnikom predstavili postopek javnega naročanja, pripravo uspešne ponudbe, uporabo portala javnih naročil. Gospa Tadeja Kvas Majer iz MKGP je predstavila vlogo ponudnikov pri zagotavljanju živil. Primer uspešnega javnega naročanja je udeležencem predstavila gospa Polona Bastič, organizatorka šolske prehrane na OŠ […]

17.11.23
Udobna mesta: priporočila s primeri dobrih praks

UDOBNA MESTA: priporočila s primeri dobrih praks Podnebna kriza, pandemija in zdaj še energetska kriza so okrepile zavedanje, da moramo mesta načrtovati drugače, kot smo jih zadnja desetletja. Zavedanje mednarodne stroke, da je osebni motorni promet vir številnih težav in da se mu tako prostorsko kot tudi prometno načrtovanje pretirano podrejata, je izpostavilo zahtevo, da […]

19.08.21
Oskrba s hrano z nizkimi izpusti toplogrednih plinov na kmetiji Zlate misli

V Umanoteri predstavljajo četrti izdelek v seriji kratkih filmov promocije dobrih praks zniževanja toplogrednih plinov, ki jih pripravljajo v okviru projekta CARE4CLIMATE. Tokratna izbrana dobra praksa prihaja s področja oskrbe s hrano; v njej pa predstavljajo ekološko in biodinamično kmetijo Zlate misli iz Jareninskega Dola. Na družinski kmetiji že vrsto let kažejo, kako lahko kmetije z […]

e-Novice in obvestila

Če želite tudi sami postati bolj okoljsko ozaveščeni se prijavite na naše e-novice, kjer bomo z vami vsak mesec delili nasvete na področju zmanjševanje svojega ogljičnega odtisa.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.