V Tehnoparku Celje so, v sodelovanju z Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj, Mestno občino Celje in Zavodom Celeia Celje, pripravili razstavo na prostem Na vroči strani Alp s poudarkom na življenju v času podnebnih sprememb in grožnjah, ki jih slednje prinašajo za življenje. Razstava, ki bo na Krekovem trgu v Celju na ogled do 15. maja 2024, obenem prikazuje načine za ublažitev podnebne krize in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje.

»Življenje prehiteva napovedi podnebnih modelov. Posledice podnebnih sprememb, ki so bile napovedane za konec stoletja, in jih prikazuje Umanoterina razstava Na vroči strani Alp, močno občutimo že danes. V Sloveniji smo v zadnjih dveh letih doživeli največji gozdni požar v zgodovini države in katastrofalne poplave. Oboje je povzročilo veliko škodo naravi in katastrofalno gospodarsko škodo, poleg tega pa veliko trpljenja prizadetim ljudem. Če ne bomo zmanjšali emisij toplogrednih plinov, se bo pogostost in jakost takšnih ekstremnih vremenskih dogodkov samo še stopnjevala,« je ob odprtju razstave Na vroči strani Alp na Krekovem trgu v Celju opozorila dr. Renata Karba, soavtorica razstave iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, a obenem dodala, da namen razstave ni sejati strah. Pripravili so jo kot opozorilo, da so podnebne spremembe resna grožnja življenju kot ga poznamo danes. Na drugi strani pa želijo z razstavo na prostem, ki nagovarja različne javnosti, poudariti, da se lahko črnogledi prihodnosti z učinkovitim omejevanjem emisij toplogrednih plinov izognemo. In da je to največja naloga, s katero smo zdaj soočeni kot posamezniki, organizacije ter lokalne in širše skupnosti.

Ker se zavedajo, da je okoljska trajnost eden najpomembnejših izzivov, se tovrstnih tematik v Tehnoparku Celje lotevajo sistematično in predvsem na temelju praktičnih izkušnjah. Po besedah direktorice Andreje Erjavec pripravljajo cel spekter različnih aktivnosti. Od kreativnih trajnostnih delavnic, s katerimi spodbujajo h kritičnemu razmisleku o nevarnosti odpadkov za okolje in iskanju trajnostnih rešitev za njihovo zmanjševanje, do šolskega programa Ekologija, projekta Od odpadkov do energije in solidarnostnega projekta Recept – Trajnost po mojem okusu. »Naše delo je osredotočeno na otroke in mlade, ki so prihodnost našega planeta. Z aktivnostmi že najmlajše učimo prepoznavati tvegane nakupovalne in vsakdanje življenjske navade. Dodatno spodbujamo razvoj spoštovanja do okolja in občutka odgovornosti za njegovo zaščito,« je še izpostavila Erjavčeva.

Na posledice podnebnih sprememb in boljšo odpornost opozarjajo tudi na pristojnem ministrstvu. »Poleg prizadevanj za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, katera naslavljamo v okviru večletnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, moramo okrepiti tudi naše prilagajanje podnebnim spremembam in dvigniti odpornosti družbe. Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zato pripravljamo zagon Podnebne pisarne, ki bo podprla lokalne skupnosti v njihovih projektih prilagajanja na podnebne spremembe. Pričakujemo tudi odobritev in zagon projekta LIFE IP ADAPT, s katerim želimo okrepiti znanje državljanov in kapacitete države za prilagajanje na podnebne spremembe. Načrtujemo pa tudi sprejem nove strategije za prilagajanje na podnebne spremembe, ki bo ponudila usmeritev, kako naj razvijamo vse segmente naše družbe, da bo bolj odporna in pripravljena na izzive prihodnosti,« je o aktivnostih in načrtih na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo RS povedal Andrej Gnezda, generalni direktor Direktorata za podnebne politike.

Podžupan Mestne občine Celje Uroš Lesjak pa je izrazil podporo tovrstnim projektom, kot je razstava Na vroči strani Alp, ter poudaril zavezanost občine k zmanjševanju negativnih vplivov na okolje.

Razstava Na vroči strani Alp bo na Krekovem trgu v Celju (op. Slednji je nosilec srebrnega znaka Slovenia Green Destination) na ogled do 15. maja 2024.

Foto: arhiv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo