Ob današnjem Slovenskem dnevu brez zavržene hrane je v organizaciji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter društva Ekologi brez meja potekal nacionalni posvet […]
Gozdarski inštitut Slovenije (GOZDIS) je na peti seji Podnebnega sveta 7. marca 2024 za njegove člane
in predstavnike Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pripravil predavanja v okviru sektorja rabe
tal, spremembe rabe tal in gozdarstva v Sloveniji (angleško LULUCF – Land Use, Land-Use Change and
Forestry). Znanstveni prispevki in razprava, ki je sledila predavanjem, predstavljajo podlago za
nadaljnje delo in sodelovanje. Videoposnetke predavanj smo za vas objavili v knjižnici.
Pokljuški gozd, avtor: Aleš Zdešar, Arhiv Javni zavod Triglavski narodni park, slovenia.info
Nacionalna gozdna inventura kot vir podatkov za LULUCF
V predavanju je Dr. Mitja Skudnik predstavil nacionalno gozdno inventuro kot mednarodno priznan
vir podatkov o gozdovih, ki državam po svetu služi kot vir poročanja. Nacionalna gozdna inventura je
trajno zasnovana, kar omogoča tudi napovedovanje razvoja gozdov v prihodnosti.
Najpomembnejši podatki nacionalne gozdne inventure so:
– stanje gozda (lesna zaloga in zaloga ogljika, temeljnica, število dreves, dominantna višina,
volumen odmrle lesne biomase, indeksi diverzitete);
– spremembe v gozdovih v času (prirastek, posek, mortaliteta);
– značilnosti gozda in stratifikacija podatkov (podatki o sestojni zgradbi, vertikalna in
horizontalna zgradba gozda).
V knjižnico smo naložili predavanje nacionalna gozdna inventura kot vir podatkov za LULUCF.
Demografija slovenskih gozdov na podlagi podatkov nacionalne gozdne inventure
V predavanju dr. Gal Kušar pojasnjuje, da je potrebno aktivno gozdno gospodarjenje, saj v
nasprotnem primeru gozdovi zastarajo. V teh gozdovih namreč nastane večja škoda ob naravnih
motnjah, večji je delež sanitarnih sečenj in manjši prirastek, posledično tudi manjši ponor.
Podatki kažejo, da v Sloveniji manjka mladih gozdov, kar dve tretjini lesne zaloge pa predstavljata
smreka in bukev.
Spremembe podnebja so med drugim povezane s tem, da:
– se delež drevesih vrst spreminja (upadel je delež smreke, jelke, pravega kostanja, povečuje
se delež odpornejših vrst);
– bo smreka na nižje ležečih rastiščih uspevala le še kakih 20 do 30 let.
V knjižnico smo naložili predavanje Demografija slovenskih gozdov na podlagi podatkov nacionalne
gozdne inventure.
Emisije toplogrednih plinov iz LULUCF sektorja
Dr. Boštjan Mali v predavanju predstavi projekcije emisij za sektor LULUCF. Izpostavi dejstvo, da se
od leta 2014 ponori zmanjšujejo. V Sloveniji so se v tem času pojavile večje naravne ujme, začenši z
žledolomom v letu 2014. Predavatelj predstavi tudi metodologijo, ki se uporablja za izračunavanje
emisij toplogrednih plinov na področju sektorja LULUCF – izračuni kažejo na neugoden trend za
Slovenijo.
V knjižnico smo naložili predstavitev Emisije toplogrednih plinov iz LULUCF sektorja.
Ob današnjem Slovenskem dnevu brez zavržene hrane je v organizaciji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter društva Ekologi brez meja potekal nacionalni posvet […]
V nagradnem natečaju, ki ga je od novembra 2024 do marca 2025 izvajalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE v sodelovanju z Ekošolo, je […]
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je danes začelo pomladno akcijo izpolnjevanja kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane, ki bo trajala do 23. maja 2025. V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE so […]