Stanje gozdov in ponorov v Sloveniji

Gozdarski inštitut Slovenije (GOZDIS) je na peti seji Podnebnega sveta 7. marca 2024 za njegove člane
in predstavnike Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pripravil predavanja v okviru sektorja rabe
tal, spremembe rabe tal in gozdarstva v Sloveniji (angleško LULUCF – Land Use, Land-Use Change and
Forestry). Znanstveni prispevki in razprava, ki je sledila predavanjem, predstavljajo podlago za
nadaljnje delo in sodelovanje. Videoposnetke predavanj smo za vas objavili v knjižnici.

sonce, ki prodira med drevesi, visoka trava v podrasti)
Povzetki predavanj in gradiva

Pokljuški gozd, avtor: Aleš Zdešar, Arhiv Javni zavod Triglavski narodni park, slovenia.info

Nacionalna gozdna inventura kot vir podatkov za LULUCF

V predavanju je Dr. Mitja Skudnik predstavil nacionalno gozdno inventuro kot mednarodno priznan
vir podatkov o gozdovih, ki državam po svetu služi kot vir poročanja. Nacionalna gozdna inventura je
trajno zasnovana, kar omogoča tudi napovedovanje razvoja gozdov v prihodnosti.


Najpomembnejši podatki nacionalne gozdne inventure so:
– stanje gozda (lesna zaloga in zaloga ogljika, temeljnica, število dreves, dominantna višina,
volumen odmrle lesne biomase, indeksi diverzitete);
– spremembe v gozdovih v času (prirastek, posek, mortaliteta);
– značilnosti gozda in stratifikacija podatkov (podatki o sestojni zgradbi, vertikalna in
horizontalna zgradba gozda).


V knjižnico smo naložili predavanje nacionalna gozdna inventura kot vir podatkov za LULUCF.

Demografija slovenskih gozdov na podlagi podatkov nacionalne gozdne inventure

V predavanju dr. Gal Kušar pojasnjuje, da je potrebno aktivno gozdno gospodarjenje, saj v
nasprotnem primeru gozdovi zastarajo. V teh gozdovih namreč nastane večja škoda ob naravnih
motnjah, večji je delež sanitarnih sečenj in manjši prirastek, posledično tudi manjši ponor.
Podatki kažejo, da v Sloveniji manjka mladih gozdov, kar dve tretjini lesne zaloge pa predstavljata
smreka in bukev.


Spremembe podnebja so med drugim povezane s tem, da:
– se delež drevesih vrst spreminja (upadel je delež smreke, jelke, pravega kostanja, povečuje
se delež odpornejših vrst);
– bo smreka na nižje ležečih rastiščih uspevala le še kakih 20 do 30 let.


V knjižnico smo naložili predavanje Demografija slovenskih gozdov na podlagi podatkov nacionalne
gozdne inventure
.

Emisije toplogrednih plinov iz LULUCF sektorja

Dr. Boštjan Mali v predavanju predstavi projekcije emisij za sektor LULUCF. Izpostavi dejstvo, da se
od leta 2014 ponori zmanjšujejo. V Sloveniji so se v tem času pojavile večje naravne ujme, začenši z
žledolomom v letu 2014. Predavatelj predstavi tudi metodologijo, ki se uporablja za izračunavanje
emisij toplogrednih plinov na področju sektorja LULUCF – izračuni kažejo na neugoden trend za
Slovenijo.


V knjižnico smo naložili predstavitev Emisije toplogrednih plinov iz LULUCF sektorja.

Oglej si še ostale objave

04.05.20
Anketa za upravnike večstanovanjskih stavb o financiranju energetskih prenov VSS

Februarja letos je bil sprejet nov Nacionalni energetsko podnebni načrt (NEPN), v pripravi pa je tudi nova Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb (DSEPS). Oba dokumenta predvidevata znatno povečanje […]

03.06.21
Dobra praksa: sosedje postavili sončno elektrarno na strehi bloka

Kot dobro prakso na področju trajnostne energije predstavljamo sončno elektrarno Jesenice, ki je prvi primer skupnostne oskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov v večstanovanjski stavbi v Sloveniji. Posamezniki in […]

09.01.23
Gradivo s Strokovnega posveta o trajnostni prenovi in gradnji stavb

Strokovni posvet o trajnostni prenovi in gradnji stavb, ki sta ga v okviru projekta LIFE IP Care4Climate 28. 11. 2022 v Hiši EU v Ljubljani organizirala Institut Jožef Stefan – Center […]

e-novice in obvestila

Če želite tudi sami postati bolj okoljsko ozaveščeni se prijavite na naše e-novice, kjer bomo z vami vsak mesec delili nasvete na področju zmanjševanje svojega ogljičnega odtisa.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.