Četrti slovenski dan brez zavržene hrane poudarja spoštovanje hrane in našega planeta

Danes je potekal posvet »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«, s katerim je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE) ter partnerji obeležilo 4. slovenski dan brez zavržene hrane. Posvet je bil namenjen vsem deležnikom v verigi preskrbe s hrano oziroma vsakomur, ki ga zanima izziv, kako zmanjšati izgube hrane in odpadno hrano, izboljšati odnos do hrane in spremeniti navade.

Generalna direktorica Direktorata za hrano in ribištvo Ana Le Marechal Kolar je v uvodnem nagovoru na današnjem dogodku povedala, da »posamezniki in družba potrebujemo varno in kakovostno hrano, ustrezen življenjski prostor in kakovostne naravne vire. Da bi dosegli prehransko varnost za vse in hkrati ohranili naše naravne vire, pa je preprečevanje izgub hrane in odpadne hrane ena najpomembnejših točk dnevnega reda v prihodnjih letih. Zato je treba opustiti stare netrajnostne prakse, med katerimi sta tudi odnos do hrane in ravnanje s hrano v celotni verigi. Samo tako bo prehranski sistem postal tudi bolj odporen.« Generalna direktorica je poudarila tudi, da hrana ne sodi v smeti in da s tem, ko je ne postavimo na mizo in jo pustimo na polju ali jo celo vržemo v smeti, zavržemo vložen denar, znanje, delo in vse potrebne vire za njeno proizvodnjo. Obremenjujemo tudi okolje, saj so bili za neporabljeno hrano potrebni gorivo, gnojila in zaščitna sredstva. Udeležence je pozvala k spremembi odnosa do hrane in k njenemu spoštovanju.

Ana Le Marechal Kolar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ana Le Marechal Kolar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je ob robu posveta spomnil, da živimo v obdobju izobilja, pretirane potrošnje in tako imenovane kulture zavržkov, kar se vidno odraža na količini odpadkov na splošno. »Posameznik igra pomembno vlogo, vendar se ogromna količina hrane izgubi ali zavrže prav na vseh stopnjah verige preskrbe s hrano: primarna pridelava, predelava in proizvodnja, prodaja na drobno ter distribucija hrane nadalje v restavracijah, gostinskih dejavnostih in seveda v gospodinjstvu. Zato je prav, da se reševanja te težave lotevamo tudi skupaj kot družba,« je povedal Vajgl. »V Sloveniji se na vladni ravni tega izziva lotevamo v sklopu Celovitega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda na Krožno gospodarstvo, ugotavljamo pa, da se na področju prehranskih sistemov v državi odvijajo številne, medsebojno nepovezane aktivnosti. Zato je potreben resen razmislek o trajnem načinu medresorskega sodelovanja in vključevanja zunanjih deležnikov na dosjeju prehranskih sistemov, pa tudi o oblikovanju jasnih strateških usmeritev države,« je bil jasen državni sekretar Vajgl.Pri tem je spomnil na prizadevanja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je prevzelo dejavno vodilno vlogo pri usmerjanju dela prehranskega portfelja v vseh fazah procesa.

Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo

Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo

Na dogodek, ki je potekal v Hiši Evropske unije, so bili povabljeni sogovorniki iz Slovenije in tujine, ki so predstavili posledice odpadne hrane, možna ukrepanja in dobre prakse ter opozorili na nasprotja med odnosom do hrane nekoč in danes. Kot je dejala Barbara Sosič iz Slovenskega etnografskega muzeja, je bilo »nekoč nepredstavljivo, da bi hrana ostala, da bi se jo metalo proč, saj je skorajda nikoli ni bilo dovolj.« Danes je stanje povsem drugačno, saj okoli polovico odpadne hrane ustvarimo v gospodinjstvih, še bolj potratno pa se vedemo na počitnicah in potovanjih, na kar je z izsledki svojega raziskovanja opozoril dr. Emil Juvan z Univerze v Novi Gorici. »Gostje smo na potovanju bolj potratni, v hostlih pri zajtrku na krožnikih povprečno ostane devet gramov hrane, ki si jo gost sam izbere, v hotelih je ta količina bistveno višja in doseže povprečje 45 gramov,« je povedal dr. Juvan, ki je dodal, da količina hrane s krožnikov v smeti roma toliko hitreje in v večjih količinah, ko pod drobnogled vzamemo prestižnejše dogodke.

Organizatorji posveta Spoštujmo hrano, spoštujmo planet

Organizatorji posveta Spoštujmo hrano, spoštujmo planet

Iz občinstva so prišle različne pobude, da se raziskave iz gostinstva in turizma prenesejo na gospodinjstva. To dejansko že poteka v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, ki ga vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in s katerim obravnava težavo odpadne hrane. Ravno jeseni bo ministrstvo zopet pričelo s sortirno analizo gospodinjskih odpadkov in vodenjem prehranskih dnevnikov prebivalstva. Namen je jasen – ugotoviti, kje obstajajo možnosti za zmanjševanje količin odpadne hrane.

Udeleženci posveta so razpravljali tudi o načinih, da hrano, ki je nedotaknjena in ni prišla do krožnika, distribuiramo do ljudi v stiski, in o načinih, da hrano, ki ni primerna za prodajo ljudem zaradi poškodovane embalaže ali spremenjene oblike, predelamo v krmo za živali. Ne glede na to, kako se hrana uporabi, je pomembno, da se je čim manjši delež zavrže in postane dejanski odpadek. Kot je dejala Tadeja Kvas Majer z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kar tretjino hrane zavržemo, kar je »neodgovorno do virov, ki smo jih za pridelavo in predelavo hrane uporabili, sploh ob dejstvu, da je kar 40 odstotkov te hrane še vedno užitne«. Kot ključni cilj strategije Spoštujmo hrano, spoštujmo planet je Tadeja Kvas Majer poudarila naš odnos do hrane, ki ga moramo privzgojiti otrokom ter pokazati pri nakupovanju, pripravi in uživanju hrane doma.

Ob današnjem posvetu v Hiši Evropske unije je bil razstavljen tudi del komunikacijskih plakatov, ki so bili del natečajev ob preteklih obeleževanjih slovenskega dneva brez zavržene hrane. Celotna razstava je na voljo v preddverju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Dunajska 22, Ljubljana).

Oglej si še ostale objave

11.08.20
ZKG – instrument zagotavljanja kakovosti pri prehodu v nizkoogljično in trajnostno družbo

Nacionalna okoljska certifikacijska shema Znak kakovosti v graditeljstvu ali na kratko ZKG je pomemben instrument zagotavljanja kakovosti pri prehodu v nizkoogljično in trajnostno družbo. Znanstveni prispevek je pripravil partner v našem projektu, […]

02.06.23
Zeleno javno naročanje elektronske pisarniške opreme

V sodelovanju s podjetjem BORZEN je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo 18. maja, 2023, izvedlo spletno izobraževanje na temo zelenega javnega naročanja elektronske pisarniške opreme. Na seminarju je bil prikazan pristop […]

06.12.19
Na delavnici GIS tudi o okoljskih indikatorjih rabe zemljišč

V okviru projekta LIFE-IP CARE4CLIMATE, delovni sklop C.8, na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS) vodimo aktivnosti spremljanja in poročanja o emisijah toplogrednih plinov (TGP) in odvzemih (ponorih) ogljikovega dioksida na področju […]

e-novice in obvestila

Če želite tudi sami postati bolj okoljsko ozaveščeni se prijavite na naše e-novice, kjer bomo z vami vsak mesec delili nasvete na področju zmanjševanje svojega ogljičnega odtisa.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.