V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE Gozdarski inštitut Slovenije izvaja različne
ukrepe za blaženje podnebnih sprememb oziroma zmanjšanje emisij in povečanje
ponorov toplogrednih plinov. Izbrani ukrepi zajemajo obnovo degradiranih gozdov na
Kočevskem, izboljšanje upravljanja mokrišč na Ljubljanskem barju in ohranjanje trajnega
travinja na Goričkem. Travniki namreč sodijo med najpomembnejše ekosistemske in
botanične naravne vrednote Goričkega – pomembni so tako z vidika pridelave krme kot
ohranjanja biotske raznovrstnosti in skladiščenja ogljika.

Foto: Simon Zidar

Z namenom predstavitve ukrepov in rezultatov ter promocije projekta je Gozdarski
inštitut Slovenije 13. maja 2024 organiziral naravoslovni dan na pilotnem območju
Goričko za 49 devetošolcev Osnovne šole II Murska Sobota.
Učence in njihove spremljevalce je sprva pozdravil dr. Boštjan Mali, predsatvnik projekta
LIFE IP CARE4CLIMATE na Gozdarskem inštitutu Slovenije, ki je na kratko predstavil cilje
projekta in pomen področja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva pri
blaženju podnebnih sprememb.
V prvem delu so si udeleženci ogledali poskusni poligon v Motvarjevcih, na katerem se
testirajo različni ukrepi za zatiranje zlate rozge, ki jih je predstavil Kristjan Malačič,
naravovarstveni nadzornik iz Krajinskega parka Goričko. Na tem naravovarstveno
pomembnem območju parka se je tujerodna zlata rozga (Solidago sp.) močno razrasla,
zato v okviru projekta v sodelovanju s KP Goričko preverjajo različne metode zatiranja in
omejevanja širjenja te vrste: intenzivno košnjo, mulčenje, oranje in sejanje travne mešanice
v primerjavi z ekstenzivno košnjo. Po štirih letih izvajanja teh ukrepov, se že na prvi pogled
opazi rezultate in velike razlike med posameznimi celicami (površinami) poskusnega
poligona. Učenci so spoznali prizadevanja na tem območju in problematiko ter pomen
ohranjanja travišč.

V nadaljevanju je Kristjan predstavil tudi naravovarstvena prizadevanja parka za ohranitev
nekaterih ključnih, redkih in zavarovanih vrst na tem mokrotnem območju: sibirsko peruniko
(Iris sibirica) in rumeno maslenico (Hemerocallis lilioasphodelus). Posebno pozornost je
namenil metuljem, še posebej travniškemu postavnežu (Euphydryas aurinia), ki je eden od
najredkejših in hkrati najbolj ogroženih metuljev v KP Goričko, ter strašničnemu (Phengaris
teleius) in temnemu mravljiščaru (P. nausithous), ki se uvrščata med ranljive vrste. Otrokom
je približal vsebine naravovarstva in pomen ohranjanja vseh vrst v naravi, ki človeku
zagotavlja vse nujne elemente za preživetje.

Foto: Simon Zidar

V drugem delu naravoslovnega dne smo obiskali lokacijo v Dolencih, kjer je na sušnem
travniku nameščena samodejna merilna naprava za spremljanje izpustov toplogrednih
plinov (CO 2 , N 2 O, CH 4 ). To je razvil Laboratorij za elektronske naprave GIS. Rezultati
meritev bodo pomemben vir informacij za ustrezno upravljanje biotsko raznovrstnih
travnikov, ki imajo potencial za skladiščenje ogljika. Ogledali so si delovanje naprav in
se pogovorili o vplivu podnebnih sprememb, prizadevanjih GIS za omejitve dviga
temperature in tudi, kako se svet spopada s temi izzivi.

Foto: Simon Zidar

Devetošolci so se opremljeni z novim znanjem odpravili nazaj v šolo. Prejeli so tudi
promocijski material projekta – slamice iz slovenske močvirske trstike. Želimo si, da jim bodo
predstavljene vsebine dobra popotnica tudi v nadaljnjem šolanju in življenju.

Foto: Simon Zidar