Svet Evropske unije je danes sprejel uredbo o obnovi narave. Krovni cilj uredbe je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti. Uredba določa specifične obvezujoče cilje za obnovo različnih ekosistemov – od kmetijskih, gozdnih do sladkovodnih, morskih in urbanih.

Foto: Canva

Uredba je sestavni del Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in bo EU pomagala izpolniti njene mednarodne zaveze, zlasti svetovni okvir Združenih narodov (ZN), ki je bil leta 2022 dogovorjen na konferenci ZN o biotski raznovrstnosti. Uredba EU o obnovi narave bo začela veljati 20 dni po objavi.

Države članice moramo na podlagi uredbe do leta 2030 sprejeti ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju, do leta 2040 vsaj 60 odstotkov in do leta 2050 vsaj 90 odstotkov. Sprejeti moramo tudi ukrepe za zaustavitev upadanja populacij opraševalcev.

Specifične zahteve za posamezne ekosisteme med drugim vključujejo

• ukrepe na kmetijskih zemljiščih, s katerimi se bo izboljšalo stanje vsaj dveh od treh kazalnikov: indeks travniških metuljev, zaloga organskega ogljika v mineralnih tleh njivskih površin, delež kmetijskih površin z visoko raznovrstnimi značilnostmi pokrajine,
• ukrepe v gozdovih za spodbujanje biotske raznovrstnosti,
• odstranitev nepotrebnih umetnih ovir na rekah,
• ukrepe za doseganje naraščajočega trenda zelenih površin v urbanem okolju.

Nacionalni načrti za obnovo narave

Način za doseganje ciljev bodo države opredelile v rednih nacionalnih načrtih za obnovo narave. Za pripravo in uvedbo konkretnih ukrepov ter določitev prednostih območij za obnovo do leta 2030 imamo države dobri dve leti časa. Po uveljavitvi uredbe moramo članice Evropski komisiji posredovati načrt za obdobje do junija leta 2032, nato načrt do sredine 2042 in nato do 2050.

Na spletni strani Sveta Evropske unije je objavljenih več informacij o sprejeti uredbi o obnovi narave (v angleščini).

Slovenija bo morala pri pripravi nacionalnega načrta za obnovo identificirati konkretne ukrepe ter določiti prednostna območja za obnovo do leta 2030. Izhajala bo iz že sprejetih strateških nacionalnih aktov, kot sta Nacionalni program varstva okolja (NPVO) do 2030 in Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028 (PUN 2023-28).

Priprava načrta se bo začela v letošnjem letu, pri čemer bodo k pripravi povabljeni deležniki z vseh relevantnih področij, zlasti kmetovalci, kot pomemben člen v sistemu varstva narave in kakovostne zemlje za pridelavo hrane.

Ukrepe za obnovo habitatnih tipov je treba do leta 2030 uvesti na približno 14.000 do 15.850 hektarih oziroma približno 0,8 odstotka ozemlja Republike Slovenije. Habitatni tipi, ki potrebujejo uvedbo ukrepov obnove, so: obrečni gozdovi (na od 2.520 do 3.750 hektarov), gorski iglasti gozdovi (540 hektarov), barjanski gozdovi (60 do 120 hektarov), travišča in drugi pašniški habitati (9.021 do 9.351 hektarov), obrečni travniki (1.140 hektarov), reke in jezera (1.220 hektarov) in do največ 850 hektarov drugih habitatnih tipov.

Dodatne informacije o poteku sprejemanja Uredbe EU o obnovi narave in vloga Slovenije pri tem

V Evropski uniji se izguba biotske raznovrstnosti in degradacija ekosistemov nadaljujeta s skrb vzbujajočo hitrostjo, biotsko raznovrstni ekosistemi, kot so mokrišča, sladke vode, gozdovi ter kmetijski, gorski, morski, obalni in urbani ekosistemi pa zagotavljajo (če so v dobrem stanju) vrsto bistvenih ekosistemskih storitev. Koristi obnove degradiranih ekosistemov močno odtehtajo stroške obnove, saj sta naša družba in gospodarstvo močno odvisna od koristi, ki jih zagotavljajo zdravi ekosistemi. Med drugim preprečujejo in zmanjšujejo vpliv naravnih nesreč, blažijo vpliv podnebnih sprememb, zmanjšujejo tveganja izbruhov bolezni, v kmetijstvu pa zmanjšujejo tveganja pri zagotavljanju prehranske varnosti. Zdravi ekosistemi med drugim zagotavljajo opraševanje; od žuželk opraševalk je na primer odvisna letna kmetijska proizvodnja EU v vrednosti 5 milijard evrov.

To so bili glavni razlogi, zaradi katerih je Evropska komisija na začetku svojega mandata pripravila predlog omenjene uredbe, ki je bil sicer na začetku bistveno bolj ambiciozen od tega, ki ga je po dolgotrajnih pogajanjih in po potrditvi Evropskega parlamenta danes s kvalificirano večino potrdil tudi Svet EU. S sprejeto uredbo je poskrbljeno za specifike in fleksibilnost držav pri sprejemanju njenih ukrepov za doseganje ciljev.

V Sloveniji smo zaradi opuščanja kmetovanja in posledično zaraščanja predvsem na območjih, ki so manj primerna za intenzivno obdelavo, v preteklosti izgubili veliko travnikov in pašnikov, ki so življenjsko okolje nekaterih najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Za slovensko kmetijstvo in pridelavo hrane je predvsem pomembno ohranjati pridelovalni potencial kmetijskih površin. Tudi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti preprečujemo zaraščanje ter s tem dolgoročno izgubo pridelovalnega potenciala teh površin. Obnova populacij naravnih opraševalcev zagotavlja pomembno storitev naravnega opraševanja.

Ankete javnega mnenja kažejo visoko podporo prebivalstva ohranjanju biotske raznovrstnosti; v Sloveniji več kot tretjina prebivalstva redno preživlja prosti čas v naravi. Prav tako dve tretjini turistov, ki prihajajo v Slovenijo, kot enega glavnih razlogov za obisk navaja ohranjeno naravo.