Nizkoogljična
družba

Postati družba, ki aktivno zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov, je nujen korak do upočasnitve podnebnih sprememb.

Vas tema nizkoogljična družba prav posebej zanima? Zaupajte nam svoj
e-naslov in se naročite na naše mesečne novice.

Vsako dejanje šteje!

Naš planet je na svoji najpomembnejši misiji. Bremenijo ga izpusti toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Na poti v brezogljično prihodnost mu lahko pomaga prav vsakdo izmed nas. Kajti sprememba naših navad lahko spremeni podnebje na bolje. Zato odigraj glavno vlogo, izberi svoje dejanje in ga spremeni v trajnostno navado.
DELI
Ogljični odtis
Po malico hodim s svojimi posodami. Če malicam v podjetju, si hrano prinesem od doma.
DELI
Ogljični odtis
Včlanim se v izposojevalnico reči, bližnjo knjižnico in se tako izognem nakupu novih izdelkov.
DELI
Ogljični odtis
Uporabljam skodelice za večkratno uporabo.
DELI
Ogljični odtis
Pijem vodo iz pipe in poskrbim, da imam steklenico za vodo vedno pri roki.
DELI
Ogljični odtis
Z družino in prijatelji se pogovarjam o podnebnih spremembah in o dejanjih, ki jih za planet lahko naredimo sami.
DELI
Ogljični odtis
Nastavim si dvostransko in črno-belo tiskanje kot privzeto možnost.
DELI
Ogljični odtis
Na družbenih omrežjih delim več člankov o okoljsko zavednem ravnanju.
DELI
Ogljični odtis
Izberem kakovost pred količino.
DELI
Ogljični odtis
Podpiram oblikovalce in šivilje, ki ustvarjajo oblačila iz odpadnih materialov.
DELI
Ogljični odtis
V tekstilu, ki ga uporabljam, naj bodo po večini naravna vlakna: bombaž in druga naravna celulozna predivna vlakna, volno in druga keratinska vlakna.

Problem: Povečanje količine toplogrednih plinov v ozračju

Za dolgo obdobje od konca zadnje ledene dobe pred približno 10.000 leti, imenovano »holocen«, je bila značilna stabilnost Zemljinega podnebnega sistema.

V tem obdobju stabilnosti so bili naravni viri CO2 (dihanje živali in rastlin) skoraj popolnoma uravnoteženi z naravnimi ponori CO2 (oceani in rastline, ki CO2 porabijo v procesu fotosinteze). To ravnotežje pa je porušila dodatna količina toplogrednih plinov, ki se je v ozračje sprostila zaradi človekovih dejavnosti.

Vsebnost toplogrednih plinov v ozračju se je močno povečala z razvojem industrializacije, še posebej izrazito pa od sredine 20. stoletja dalje. Več toplogrednih plinov v ozračju pa je vodilo do povečanega učinka tople grede ter do globalnega segrevanja. Koncentracija najpomembnejšega toplogrednega plina CO2 se je od leta 1970 povečala za okrog 40 %, povprečna globalna temperatura na zemeljskem površju pa se je v zadnjih 130 letih zvišala za okoli 0,85 ± 0,2 °C.

Nižja količina izpustov toplogrednih plinov je osrednje vodilo mednarodne skupnosti; države so v zvezi s tem sprejele zaveze, ki so vključene v pariški sporazum o podnebju iz leta 2015. Prav tako se je Evropska unija zavezala svoje izpuste zmanjšati za vsaj 55 odstotkov in do leta 2050 postati podnebno nevtralno gospodarstvo.

Podatki kažejo, da je za največ izpustov v EU odgovoren sektor energije (80,7 %), od tega tretjino prispeva transport. Sledi kmetijstvo (8,7 % izpustov), industrijska proizvodnja (7,8 %) in upravljanje z odpadki (2,75 %). (Vir: Evropski parlament)

Več o fizikalnem ozadju podnebnih sprememb si lahko preberete tukaj.

Kjotski protokol

Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki vsebuje zaveze sodelujočih industrializiranih držav, da bodo v obdobju 2008–2012 zmanjšale v povprečju za 5 % glede na raven v letu 1990 skupne emisije šestih toplogrednih plinov in velja za prvi pomemben korak na poti k reševanju problematike podnebnih sprememb.

Sprejet je bil decembra 1997 na zasedanju v Kjotu. V veljavo je stopil leta 2005 z rusko ratifikacijo in je postal del mednarodnega prava, ki omejuje rabo toplogrednih plinov.

Pariški podnebni sporazum

Osrednja naloga Pariškega podnebnega sporazuma je okrepiti globalni odziv na grožnje podnebnih sprememb. Podpisali so ga 22. aprila 2016, Evropska unija ga je ratificirala 5. oktobra 2016. Države podpisnice so se s podpisom sporazuma zavezale k omejitvi dviga povprečne globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo. Sporazum med drugim načrtuje omejitev človeških izpustov toplogrednih plinov med letoma 2050 in 2100 na toliko, da jih bodo drevesa, zemlja in oceani še sposobni sprejeti.

Pariški sporazum je pomemben tudi zaradi petletnih ciklov, v katerih bodo države pregledale izvajanje in (ne)ustreznost zadanih ciljev glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter po možnosti vsakič prešle na bolj ambiciozne cilje, ki bi svet sčasoma pripeljali na pot omejitve globalnega segrevanja pod 2 °C glede na predindustrijsko obdobje.

Podnebna znanost sicer opozarja, da omejitev globalnega segrevanja na 2 °C ni varen ali sprejemljiv cilj ter da je nujna omejitev globalnega segrevanja na 1,5 ˚C glede na predindustrijsko raven.

Več o politično-zakonodajnem ozadju blaženja podnebnih sprememb si preberite tukaj

Ogljični odtis

Ogljični odtis je merilo vplivanja na podnebne spremembe. Merimo ga v tonah ekvivalenta CO2. Gre za seštevek vseh izpustov toplogrednih plinov, ki jih posredno ali neposredno povzročajo država, posameznik, organizacija, dogodek ali proizvod.

Izračun ogljičnega odtisa predstavlja prvi korak posameznika ter širše družbe do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

Slovenci se po podatkih iz leta 2018, ko smo zabeležili 8,4 tone ekv. CO2 na prebivalca, uvrščamo malo nad povprečje EU, ki je 8,2 tone ekv. CO2 na prebivalca. Po meritvah zaostajamo za Kitajsko, ki je izmerila 8,0 tone ekv. CO2 na prebivalca, a kljub vsemu bolje od prebivalcev ZDA (16,1 tone ekv. CO2 na prebivalca) in Japoncev (9,4 tone ekv. CO2 na prebivalca). V ogljično nevtralni družbi posamezniku sicer pripada 1,7 tone ekv. CO2 na letni ravni, kar pomeni, da je pred nami še precej dela.

PRVI KORAK: Izračunaj svoj ogljični odtis

Na spletni strani Umanotere so pripravili ogljični kalkulator, ki vam je lahko v pomoč pri izračunu lastnega ogljičnega odtisa. To je zgolj prvi korak v smeri zmanjševanja emisij toplogrednih plinov na ravni posameznika – na podlagi izračuna torej izvemo, katera so tista področja, na katerih moramo zmanjšati svoj ogljični odtis. Naslednji korak pa je seveda, da na teh področjih tudi pričnemo sprejemati spremembe.
Vsakodnevno ustvarjamo veliko dobrih in pozitivnih zgodb, ki uspešno pomagajo krotiti podnebne spremembe. Naj nas motivirajo in naj nam bodo kot družbi v navdih, da lahko skupaj poskrbimo za lepši jutri.
22.04.24
Ob Dnevu Zemlje nov Umanoterin kalkulator ogljičnega odtisa

Umanotera je ob letošnjem Dnevu Zemlje objavila prenovljen kalkulator ogljičnega odtisa. Namenjen je izračunu ogljičnega odtisa posameznika, lahko se uporabi tudi za določitev skupnega ogljičnega odtisa gospodinjstva. Posebnost Umanoterinega kalkulatorja je, da poleg emisij, na katere ima posameznik neposreden vpliv, upošteva tudi sistemske emisije, kot so emisije zaradi transporta blaga, industrijske proizvodnje, ravnanja z odpadki […]

19.04.24
V okviru novega LIFE razpisa na voljo 571 milijonov evrov

18. 4. 2024 Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Program LIFE je vodilna pobuda EU za financiranje okoljskih in podnebnih ukrepov, zato je izjemna priložnost, da uresničite svoje zamisli, in če bo vaš predlog projekta uspešen, boste lahko prejeli del od 571 milijonov evrov, ki so letos na voljo. Za sredstva lahko zaprosite do septembra. […]

15.04.24
Dan Zemlje

Zemlja, naš dragi planet, nima rojstnega dne, tako kot ga imamo ljudje. Ko je nastala, ni bilo še nikjer nikogar, da bi jo lahko vpisal v knjigo novorojenčkov. Ker nima rojstnega dne, tudi ne dobi torte s svečkami. Saj bi jih glede na svojo starost morala dobiti kar 4 in pol milijarde, za vsako leto […]

10.04.24
Na Krekovem trgu v Celju nova razstava Na vroči strani Alp

V Tehnoparku Celje so, v sodelovanju z Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj, Mestno občino Celje in Zavodom Celeia Celje, pripravili razstavo na prostem Na vroči strani Alp s poudarkom na življenju v času podnebnih sprememb in grožnjah, ki jih slednje prinašajo za življenje. Razstava, ki bo na Krekovem trgu v Celju na ogled do […]

10.04.24
Stanje gozdov in ponorov v Sloveniji

Gozdarski inštitut Slovenije (GOZDIS) je na peti seji Podnebnega sveta 7. marca 2024 za njegove člane
in predstavnike Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pripravil predavanja v okviru sektorja rabe
tal, spremembe rabe tal in gozdarstva v Sloveniji (angleško LULUCF – Land Use, Land-Use Change and
Forestry). Znanstveni prispevki in razprava, ki je sledila predavanjem, predstavljajo podlago za
nadaljnje delo in sodelovanje. Videoposnetke predavanj smo za vas objavili v knjižnici

08.04.24
Še ugodnejše kreditiranje okoljskih naložb občanov

V petek, 5. aprila 2024, je Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, zaprl javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov – 70OB23. Namesto tega bosta občanom na voljo dva nova javna poziva, ki bosta omogočila še ugodnejše kreditiranje okoljskih naložb in kreditiranje nakupa okolju prijaznih vozil. Foto: Canva Za nakup novih ali rabljenih vozil na […]

20.03.24
Zeleni slovar s 125-imi pojmi kot temelj za komuniciranje na področju okolja in podnebja

Na 8. posvetovalni konferenci Platforme znanja: Ozelenitev visokega šolstva je dopoldan potekala predstavitev eVodnika ter ePojmovnika oziroma zelenega slovarja. Ideja zanj se je razvijala dlje časa, prvo pobudo pa so podale fakultete, ki so potrebovale podporo pri opredelitvi zelenega oziroma okolju in podnebju prijaznega v kontekstu visokošolskega izobraževanja. Na pomoč so jim priskočili strokovnjaki z […]

05.03.24
Moč vetra, sonca, vode in lesa. Za vse nas.

Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo začenja komunikacijsko kampanjo o pomenu obnovljivih virov energije s sloganom – Moč vetra, sonca, vode in lesa. Za vse nas. Izberimo obnovljive vire energije. Z njo želijo na ministrstvu ozaveščati prebivalce o obnovljivih virih energije, opogumljati k njihovi rabi in tako prispevati k […]

04.03.24
Uvod v podnebne spremembe

Datum: 27. februar 2024 V študijskem letu 2023/2024 na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani uvajajo nov predmet Podnebne spremembe v okviru projekta Okoljske tehnologije za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Sklop predavanj bo poljudne narave, namenjen pa bo tudi zunanjim udeležencem. Foto: podnebnespremembe.fmf.uni-lj.si/ Predavanja bodo obsegala naslednje teme: Preadavanja lahko spremljate […]

07.02.24
Revizija meril EU za zeleno javno naročanje poslovnih stavb

Evropska komisija je začela s postopkom revizije meril EU za zeleno javno naročanje poslovnih stavb.S spremembami se želi v največji možni meri prilagoditi merila tako, da bodo ta izražala prednostne naloge, določene v sporočilu Komisije „A Renovation Wave for Europe“ in pobudi „ New European Bauhaus“. Predlogi bodo namenjeni tudi nadgradnji novega evropskega okvira za […]

Preverite dogodke, ki se odvijajo v povezavi s podnebnimi spremembami. Sodelujte v iniciativah in akcijah, ki prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti. Pridružite se nam in postanite del rešitve.
15/07/2024
- 19/07/2024
Mednarodna poletna šola – Podnebju prijazne kmetijske prakse

Murska Sobota, Slovenija 15.-19. julij 2024 Gozdarski inštitut Slovenije v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE vabi na mednarodno poletno šolo z naslovom “Podnebju prijazne kmetijske prakse”. Poletna šola ponuja izjemno priložnost za raziskovanje in spoznavanje strategij zmanjševanja emisij v kmetijstvu. Namenjena je evropskim študentom agronomije in sorodnih študijev. V sodelovanju z najboljšimi strokovnjaki in predavatelji s tega […]

19/04/2024
6. seja Podnebnega sveta

Petek, 19. april 2024 | 13:00 Prostori Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Člani Podnebnega sveta se bodo sestali na 6. redni seji, na kateri bo v ospredju razprava o prenovljenem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), med drugim pa bo svet razpravljal tudi o osnutku predloga o zmanjševanju hitrosti na avtocestah ter o predlogu prepovedi uvoza […]

26/03/2024
- 28/03/2024
Usposabljanje za upravljanje z energijo in izvajanje naprednih ukrepov za razogljičenje zdravstvenega sistema v Sloveniji

Datum: 26.-28. marec 2024 Točna lokacija: Four Points by Sheraton Ljubljana Mons, Pot za Brdom 4 v Ljubljani Cena:  dogodek je brezplačen Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Ministrstvo za zdravje vabita na usposabljanje za upravljanje z energijo in izvajanje naprednih ukrepov za razogljičenje zdravstvenega sistema v Sloveniji. Usposabljanja izvaja Institut ”Jožef Stefan” – […]

O projektu

Razvoj novih znanj in kompetenc je zelo pomemben dejavnik v procesu trajnostne preobrazbe in prehoda v nizkoogljično družbo, kar potrjujejo mednarodna poročila, analize, strategije in dokumenti. Tako 6. člen UNFCCC, 10. člen Kjotskega protokola in 12. člen pariškega sporazuma soglasno spodbujajo izobraževanje, usposabljanje, informiranje in ozaveščanje javnosti o podnebnih spremembah.

Čeprav večina deležnikov razume nujnost ukrepov na področju blaženja podnebnih sprememb in jih tudi podpira, večkrat primanjkuje motivacije za dejansko ukrepanje in tudi izvedbenih zmogljivosti, kar vključuje predvsem pomanjkanje interdisciplinarnega znanja in kompetenc na področjih, ki so ključna za izvedbo ukrepov in projektov. Zato je treba razviti celostne in prilagojene programe usposabljanja in izobraževanja ter tudi ustrezne mehanizme spremljanja napredka na ključnih področjih. Skladno s tem ne smemo pozabiti na pomen sistemskega okolja, ki mora spremembe posameznikovega življenjskega sloga sploh omogočati in nato olajšati prehod v bolj trajnosten način življenja.

e-Novice in obvestila

Če želite tudi sami postati bolj okoljsko ozaveščeni se prijavite na naše e-novice, kjer bomo z vami vsak mesec delili nasvete na področju zmanjševanje svojega ogljičnega odtisa.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.