Ogljični odtis, Vsako dejanje šteje
Nastavim si dvostransko in črno-belo tiskanje kot privzeto možnost.
Nizkoogljična
družba
Postati družba, ki aktivno zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov, je nujen korak do upočasnitve podnebnih sprememb.
Vas tema nizkoogljična družba prav posebej zanima? Zaupajte nam svoj
e-naslov in se naročite na naše mesečne novice.
Vas tema nizkoogljična družba prav posebej zanima? Zaupajte nam svoj
e-naslov in se naročite na naše mesečne novice.
Vsako dejanje šteje! 
Naš planet je na svoji najpomembnejši misiji. Bremenijo ga izpusti toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Na poti v brezogljično prihodnost mu lahko pomaga prav vsakdo izmed nas. Kajti sprememba naših navad lahko spremeni podnebje na bolje. Zato odigraj glavno vlogo, izberi svoje dejanje in ga spremeni v trajnostno navado.
Naslovne kartice, Ogljični odtis, Vsako dejanje šteje
Imam nepotrošniški življenjski slog. Za planet je najboljši nakup, ki ga ne opravim. Stvari si raje izposodim ali izmenjam.
Ogljični odtis, Vsako dejanje šteje
Ne tiskam, če ni zares potrebno. Razmislim o arhiviranju na spletu.
Ogljični odtis, Vsako dejanje šteje
Izberem baterije, ki jih lahko ponovno napolnim.
Naslovne kartice, Ogljični odtis, Vsako dejanje šteje
Izogibam se letalskim prevozom. Službena potovanja nadomeščam s telekonferencami. Zasebna potovanja raje opravim z vlakom.
Ogljični odtis, Vsako dejanje šteje
Podpiram oblikovalce in šivilje, ki ustvarjajo izdelke iz odpadnih materialov.
Ogljični odtis, Vsako dejanje šteje
Stvari poskušam ponovno uporabiti in popraviti namesto, da jih zamenjam z novimi.
Ogljični odtis, Vsako dejanje šteje
Včlanim se v izposojevalnico reči, bližnjo knjižnico in se tako izognem nakupu novih izdelkov.
Ogljični odtis, Vsako dejanje šteje
Uporabljam pripomočke za osebno higieno, ki so narejeni iz okolju prijaznih materialov in za večkratno uporabo.
Ogljični odtis, Vsako dejanje šteje
V trgovini nakupujem z lastno vrečko.
Problem: Povečanje količine toplogrednih plinov v ozračju
Za dolgo obdobje od konca zadnje ledene dobe pred približno 10.000 leti, imenovano »holocen«, je bila značilna stabilnost Zemljinega podnebnega sistema.
V tem obdobju stabilnosti so bili naravni viri CO2 (dihanje živali in rastlin) skoraj popolnoma uravnoteženi z naravnimi ponori CO2 (oceani in rastline, ki CO2 porabijo v procesu fotosinteze). To ravnotežje pa je porušila dodatna količina toplogrednih plinov, ki se je v ozračje sprostila zaradi človekovih dejavnosti.
Vsebnost toplogrednih plinov v ozračju se je močno povečala z razvojem industrializacije, še posebej izrazito pa od sredine 20. stoletja dalje. Več toplogrednih plinov v ozračju pa je vodilo do povečanega učinka tople grede ter do globalnega segrevanja. Koncentracija najpomembnejšega toplogrednega plina CO2 se je od leta 1970 povečala za okrog 40 %, povprečna globalna temperatura na zemeljskem površju pa se je v zadnjih 130 letih zvišala za okoli 0,85 ± 0,2 °C.
Nižja količina izpustov toplogrednih plinov je osrednje vodilo mednarodne skupnosti; države so v zvezi s tem sprejele zaveze, ki so vključene v pariški sporazum o podnebju iz leta 2015. Prav tako se je Evropska unija zavezala svoje izpuste zmanjšati za vsaj 55 odstotkov in do leta 2050 postati podnebno nevtralno gospodarstvo.
Podatki kažejo, da je za največ izpustov v EU odgovoren sektor energije (80,7 %), od tega tretjino prispeva transport. Sledi kmetijstvo (8,7 % izpustov), industrijska proizvodnja (7,8 %) in upravljanje z odpadki (2,75 %). (Vir: Evropski parlament)
Več o fizikalnem ozadju podnebnih sprememb si lahko preberete tukaj.
V tem obdobju stabilnosti so bili naravni viri CO2 (dihanje živali in rastlin) skoraj popolnoma uravnoteženi z naravnimi ponori CO2 (oceani in rastline, ki CO2 porabijo v procesu fotosinteze). To ravnotežje pa je porušila dodatna količina toplogrednih plinov, ki se je v ozračje sprostila zaradi človekovih dejavnosti.
Vsebnost toplogrednih plinov v ozračju se je močno povečala z razvojem industrializacije, še posebej izrazito pa od sredine 20. stoletja dalje. Več toplogrednih plinov v ozračju pa je vodilo do povečanega učinka tople grede ter do globalnega segrevanja. Koncentracija najpomembnejšega toplogrednega plina CO2 se je od leta 1970 povečala za okrog 40 %, povprečna globalna temperatura na zemeljskem površju pa se je v zadnjih 130 letih zvišala za okoli 0,85 ± 0,2 °C.
Nižja količina izpustov toplogrednih plinov je osrednje vodilo mednarodne skupnosti; države so v zvezi s tem sprejele zaveze, ki so vključene v pariški sporazum o podnebju iz leta 2015. Prav tako se je Evropska unija zavezala svoje izpuste zmanjšati za vsaj 55 odstotkov in do leta 2050 postati podnebno nevtralno gospodarstvo.
Podatki kažejo, da je za največ izpustov v EU odgovoren sektor energije (80,7 %), od tega tretjino prispeva transport. Sledi kmetijstvo (8,7 % izpustov), industrijska proizvodnja (7,8 %) in upravljanje z odpadki (2,75 %). (Vir: Evropski parlament)
Več o fizikalnem ozadju podnebnih sprememb si lahko preberete tukaj.
Kjotski protokol
Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki vsebuje zaveze sodelujočih industrializiranih držav, da bodo v obdobju 2008–2012 zmanjšale v povprečju za 5 % glede na raven v letu 1990 skupne emisije šestih toplogrednih plinov in velja za prvi pomemben korak na poti k reševanju problematike podnebnih sprememb.
Sprejet je bil decembra 1997 na zasedanju v Kjotu. V veljavo je stopil leta 2005 z rusko ratifikacijo in je postal del mednarodnega prava, ki omejuje rabo toplogrednih plinov.
Sprejet je bil decembra 1997 na zasedanju v Kjotu. V veljavo je stopil leta 2005 z rusko ratifikacijo in je postal del mednarodnega prava, ki omejuje rabo toplogrednih plinov.
Pariški podnebni sporazum
Osrednja naloga Pariškega podnebnega sporazuma je okrepiti globalni odziv na grožnje podnebnih sprememb. Podpisali so ga 22. aprila 2016, Evropska unija ga je ratificirala 5. oktobra 2016. Države podpisnice so se s podpisom sporazuma zavezale k omejitvi dviga svetovne povprečne temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo s prizadevanjem za ambicioznejšo omejitev dviga svetovne povprečne temperature na 1,5 °C. Sporazum med drugim načrtuje omejitev človeških izpustov toplogrednih plinov med letoma 2050 in 2100 na toliko, da jih bodo drevesa, zemlja in oceani še sposobni sprejeti.Pariški sporazum je pomemben tudi zaradi petletnih ciklov, v katerih bodo države pregledale izvajanje in (ne)ustreznost zadanih ciljev glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter po možnosti vsakič prešle na bolj ambiciozne cilje, ki bi svet sčasoma pripeljali na pot omejitve globalnega segrevanja pod 2 °C glede na predindustrijsko obdobje.
Podnebna znanost sicer opozarja, da omejitev globalnega segrevanja na 2 °C ni varen ali sprejemljiv cilj ter da je nujna omejitev globalnega segrevanja na 1,5 ˚C glede na predindustrijsko raven.
Več o politično-zakonodajnem ozadju blaženja podnebnih sprememb si preberite tukaj.
Ogljični odtis
Ogljični odtis je merilo vplivanja na podnebne spremembe. Merimo ga v tonah ekvivalenta CO2. Gre za seštevek vseh izpustov toplogrednih plinov, ki jih posredno ali neposredno povzročajo država, posameznik, organizacija, dogodek ali proizvod.
Izračun ogljičnega odtisa predstavlja prvi korak posameznika ter širše družbe do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.
Slovenci se po podatkih iz leta 2018, ko smo zabeležili 8,4 tone ekv. CO2 na prebivalca, uvrščamo malo nad povprečje EU, ki je 8,2 tone ekv. CO2 na prebivalca. Po meritvah zaostajamo za Kitajsko, ki je izmerila 8,0 tone ekv. CO2 na prebivalca, a kljub vsemu bolje od prebivalcev ZDA (16,1 tone ekv. CO2 na prebivalca) in Japoncev (9,4 tone ekv. CO2 na prebivalca). V ogljično nevtralni družbi posamezniku sicer pripada 1,7 tone ekv. CO2 na letni ravni, kar pomeni, da je pred nami še precej dela.
PRVI KORAK: Izračunaj svoj ogljični odtis
Na spletni strani Umanotere so pripravili ogljični kalkulator, ki vam je lahko v pomoč pri izračunu lastnega ogljičnega odtisa. To je zgolj prvi korak v smeri zmanjševanja emisij toplogrednih plinov na ravni posameznika – na podlagi izračuna torej izvemo, katera so tista področja, na katerih moramo zmanjšati svoj ogljični odtis. Naslednji korak pa je seveda, da na teh področjih tudi pričnemo sprejemati spremembe.
Izračun ogljičnega odtisa predstavlja prvi korak posameznika ter širše družbe do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.
Slovenci se po podatkih iz leta 2018, ko smo zabeležili 8,4 tone ekv. CO2 na prebivalca, uvrščamo malo nad povprečje EU, ki je 8,2 tone ekv. CO2 na prebivalca. Po meritvah zaostajamo za Kitajsko, ki je izmerila 8,0 tone ekv. CO2 na prebivalca, a kljub vsemu bolje od prebivalcev ZDA (16,1 tone ekv. CO2 na prebivalca) in Japoncev (9,4 tone ekv. CO2 na prebivalca). V ogljično nevtralni družbi posamezniku sicer pripada 1,7 tone ekv. CO2 na letni ravni, kar pomeni, da je pred nami še precej dela.
PRVI KORAK: Izračunaj svoj ogljični odtis
Na spletni strani Umanotere so pripravili ogljični kalkulator, ki vam je lahko v pomoč pri izračunu lastnega ogljičnega odtisa. To je zgolj prvi korak v smeri zmanjševanja emisij toplogrednih plinov na ravni posameznika – na podlagi izračuna torej izvemo, katera so tista področja, na katerih moramo zmanjšati svoj ogljični odtis. Naslednji korak pa je seveda, da na teh področjih tudi pričnemo sprejemati spremembe.
Platforma Dovolj za vse
Platforma Dovolj za vse za trajnostno upravljanje z viri skupnosti zagotavlja informacije, ideje, orodja in podporo za izvajanje trajnostnih skupnostnih projektov. Z njimi lokalne skupnosti lažje uresničijo svoje razvojne priložnosti, povečajo vključenost prebivalcev, izboljšajo gospodarske in okoljske kazalnike ter kakovost življenja.
Platforma za trajnostno upravljanje z viri skupnosti s svojimi aktivnostmi nagovarja odgovorne za pripravo razvojnih dokumentov in načrtovanje ter izvajanje projektov lokalne skupnosti, pa tudi samostojne ali organizirane pobudnike skupnostnih projektov.
Platforma za trajnostno upravljanje z viri skupnosti s svojimi aktivnostmi nagovarja odgovorne za pripravo razvojnih dokumentov in načrtovanje ter izvajanje projektov lokalne skupnosti, pa tudi samostojne ali organizirane pobudnike skupnostnih projektov.
Kako začeti?
Bi želeli biti prepoznavni kot občina, ki razvija in podpira trajnostno upravljanje z viri skupnosti? Na tej strani predstavljamo orodja in gradiva ter strokovno podporo, ki so vam pri tem lahko v pomoč. V nadaljevanju izberite situacijo, ki najbolje opiše vaš primer in sledite korakom/povezavam.
Več o konceptu trajnostnega upravljanja z viri skupnosti in njegovih večplastnih koristih si lahko preberete v vodniku Dovolj za vse - skupnostno upravljanje z življenjskimi viri. Vodnik vključuje tudi opise domačih in tujih praks na področjih (1) urejanja prostora, (2) samooskrbe s hrano, (3) energetske učinkovitost in oskrbe iz lokalnih obnovljivih virov ter (4) lokalnega krožnega gospodarstva in trajnostne potrošnje. Naročite se lahko tudi na naše novice, preko katerih vas bomo obveščali o aktualnem dogajanju na področju trajnostnega upravljanja z viri skupnosti in vas seznanjali s priložnostmi za spoznavanje akterjev in praks na tem področju.
Potrebujem konkretno pomoč
V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, ki poteka v obdobju 2019 – 2026 bomo izvajali konkretne aktivnosti za podporo občinam pri izvajanju projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti. Te aktivnosti so:
Za informacije o pozivih k sodelovanju za različne vrste podpore spremljate naše novice, za vse ostale informacije o konkretni podpori, ki jo izvajamo v okviru projekta, pa nas kontaktirajte na info@dovoljzavse.si.
- program podpore občinam pri izvajanju projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti: program je namenjen občinam na katerikoli stopnji projektne ideje. V okviru programa se pripravi analiza stanja ter podrobni načrt programa dela z občino. Le-ta je odvisen od potreb občine in stopnje njene projektne ideje. Izvede se v času največ 18 mesecev. Občine se k sodelovanju v programu prijavijo preko javnega poziva v času, ko je ta aktualen.
- podpora občinam pri izvajanju demonstracijskih projektov: podpora je namenjena občinam, ki že imajo pripravljen projekt, potrebujejo pa pomoč pri njegovi izvedbi. V okviru projekta bomo občine podprli pri izvedbi 8 konkretnih projektov.
- usposabljanje za koordinatorje skupnostnih projektov: v okviru projekta bomo izvedli usposabljanje za koordinatorje skupnostnih projektov v Ljubljani, Murski Soboti in Kopru ali prek spleta v primeru neugodne epidemiološke slike in povezanih ukrepov. Vsako usposabljanje bo zajemalo dve delavnici in mentorske ure. Poziv k prijavam bo objavljen med novicami in na Facebook profilu Dovolj za vse.
Za informacije o pozivih k sodelovanju za različne vrste podpore spremljate naše novice, za vse ostale informacije o konkretni podpori, ki jo izvajamo v okviru projekta, pa nas kontaktirajte na info@dovoljzavse.si.
Novice
Vse novice
Vsakodnevno ustvarjamo veliko dobrih in pozitivnih zgodb, ki uspešno pomagajo krotiti podnebne spremembe. Naj nas motivirajo in naj nam bodo kot družbi v navdih, da lahko skupaj poskrbimo za lepši jutri.
Novica
14/07/26
Podnebne spremembe, upadanje biotske raznovrstnosti ter zagotavljanje trajnostne rabe njihove edinstvene naravne in kulturne krajine so med ključnimi vprašanji, ki zahtevajo usklajeno delovanje politike in družbe. Prihodnje nemško predsedstvo Alpski […]
Novica
03/07/26
Na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU so v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE in v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije ter njihovo pobudo “Peš iz dolin do višin” pripravili 40 idej […]
Novica
02/07/26
Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) izvajajo obsežno nacionalno raziskavo o tem, kako prebivalci Slovenije v vročih mesecih prilagajajo svoje domove in bivalne navade, da […]
Novica
29/06/26
Peta izvedba nacionalne pobude Polni zagona, kolesarimo v službo se zaključuje z najboljšim rezultatom doslej. V izzivu je sodelovalo 2.673 aktivnih kolesarjev, povezanih v 221 ekip, ter 167 delodajalcev. Skupaj […]
Novica
03/06/26
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Nizozemske v Republiki Sloveniji organiziralo 5. Nacionalno kolesarsko konferenco, ki je bila letos tudi zaključni dogodek mednarodnega projekta […]
Novica
02/06/26
Ministrstvo in Mestna občina Ljubljana (MOL) sta danes na redni novinarski konferenci MOL predstavila pilotni projekt začasne preureditve dela Miklošičeve ceste. Projekt v okviru evropskega projekta Aktivna dostopnost do javnega […]
Novica
18/05/26
Energetski svetovalci opažajo, da ljudje danes veliko pogosteje kot o ogrevanju razmišljajo o hlajenju. Dolgotrajni vročinski valovi spreminjajo način prenov in gradnje hiš, vse več pa je tudi energetske revščine. […]
Novica
07/05/26
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo zaznava povečano trženje naprav za obdelavo biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov (odpadki s številkama 20 01 08 in 20 02 01), kot so naprave za […]
Novica
05/05/26
Direktorat za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport je v okviru Uredbe o zelenem javnem naročanju pristojen kot kontaktna točka za predmete, ki vsebujejo les: pohištvo, stavbno pohištvo, […]
Novica
30/04/26
Petra Očkerl, Inštitut za politike prostora v Mariboru: “Vidimo, da res manjka neka politična volja, pritisk, da bi se zgodile spremembe.” Kje so mesta najbolj ranljiva? Vemo, da se Slovenija bolj segreva […]
Dogodki
Vsi dogodki
Preverite dogodke, ki se odvijajo v povezavi s podnebnimi spremembami. Sodelujte v iniciativah in akcijah, ki prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti. Pridružite se nam in postanite del rešitve.
Dogodek
09/09/2026
Okoljski nevladni organizaciji Umanotera in Focus napovedujeta 11. nacionalno konferenco o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti z naslovom Moč participacije: kako trajnostno upravljati z lokalnimi viri. Kdaj? V sredo, 9. septembra […]
Dogodek
12/05/2026
Novinarska konferenca ob začetku pete izvedbe nacionalne pobude Polni zagona kolesarimo v službo bo potekala v torek, 12. maja 2026, ob 11. uri na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. Pobuda tudi […]
Dogodek
04/06/2026
- 05/06/2026
40. izvedba letne konference CEFEC (evropske konfederacije socialnih podjetij, pobud za zaposlovanje in socialnih zadrug) bo letos potekala na Bledu in bo na enem mestu združila socialna podjetja, oblikovalce politik, […]
O projektu
Razvoj novih znanj in kompetenc je zelo pomemben dejavnik v procesu trajnostne preobrazbe in prehoda v nizkoogljično družbo, kar potrjujejo mednarodna poročila, analize, strategije in dokumenti. Tako 6. člen UNFCCC, 10. člen Kjotskega protokola in 12. člen pariškega sporazuma soglasno spodbujajo izobraževanje, usposabljanje, informiranje in ozaveščanje javnosti o podnebnih spremembah.
Čeprav večina deležnikov razume nujnost ukrepov na področju blaženja podnebnih sprememb in jih tudi podpira, večkrat primanjkuje motivacije za dejansko ukrepanje in tudi izvedbenih zmogljivosti, kar vključuje predvsem pomanjkanje interdisciplinarnega znanja in kompetenc na področjih, ki so ključna za izvedbo ukrepov in projektov. Zato je treba razviti celostne in prilagojene programe usposabljanja in izobraževanja ter tudi ustrezne mehanizme spremljanja napredka na ključnih področjih. Skladno s tem ne smemo pozabiti na pomen sistemskega okolja, ki mora spremembe posameznikovega življenjskega sloga sploh omogočati in nato olajšati prehod v bolj trajnosten način življenja.
Čeprav večina deležnikov razume nujnost ukrepov na področju blaženja podnebnih sprememb in jih tudi podpira, večkrat primanjkuje motivacije za dejansko ukrepanje in tudi izvedbenih zmogljivosti, kar vključuje predvsem pomanjkanje interdisciplinarnega znanja in kompetenc na področjih, ki so ključna za izvedbo ukrepov in projektov. Zato je treba razviti celostne in prilagojene programe usposabljanja in izobraževanja ter tudi ustrezne mehanizme spremljanja napredka na ključnih področjih. Skladno s tem ne smemo pozabiti na pomen sistemskega okolja, ki mora spremembe posameznikovega življenjskega sloga sploh omogočati in nato olajšati prehod v bolj trajnosten način življenja.
Pobrskajte po knjižnici virov
Pojdi v knjižnico
CARE4CLIMATE, Ogljični odtis
16/07/2026
CARE4CLIMATE, Energetska učinkovitost, Ogljični odtis, OVE
22/01/2026
O projektu
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE ozavešča, izobražuje in usposablja s ciljem čim bolj učinkovite transformacije Slovenije v nizkoogljično družbo. S svojimi aktivnostmi partnerji projekta delujejo na področjih trajnostne mobilnosti, zelenega javnega naročanja, trajnostne gradnje in učinkovite rabe energije v stavbah ter podjetjih, odpadne hrane in rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF).
Cilj je učinkovito izvajanje ključnih ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2030.
Cilj je učinkovito izvajanje ključnih ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2030.
