Okoljski program Združenih narodov poroča, da izgube in odpadna hrana prispevajo skoraj petkrat toliko emisij, kot jih povzroči sektor letalskega prometa. Ravno zato je zmanjšanje teh izgub ključnega pomena za boj proti podnebnim spremembam.

Ta podatek je toliko bolj zastrašujoč, saj po podatkih Združenih narodov na svetu s prehransko negotovostjo sooča kar 783 milijonov ljudi, kar kaže na veliko neskladje med pridelano in učinkovito porabljeno hrano.

Vir: Letak Evropske unije – Zmanjšanje odpadne hrane

Izguba in odpadna hrana predstavljata finančno breme, ki se kaže v neizkoriščenih pridelkih, energiji in delu ter prinaša škodo celotnemu gospodarstvu in okolju. Manj odpadne hrane pomeni boljšo pomeni boljšo izkoriščenost pridelkov, manjšo potrebo po novih virih in večjo razpoložljivost hrane za vse ljudi, še posebej tiste v stiski.

Vir: Letak Evropske unije – Zmanjšanje odpadne hrane

V letu 2023 smo v Sloveniji zavrgli 164.803 ton hrane ali za 9 % več kot leto prej. Večino porasta gre pripisati večji količini odpadne hrane v dejavnosti proizvodnje hrane. Ta se je v primerjavi z letom prej podvojila, ker so bile zavržene večje količine snovi, neprimernih za uživanje ali predelavo. Nekoliko več odpadne hrane je nastalo tudi v trgovini z živili (za 7 %) in gospodinjstvih (za 2 %).

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

Z večjo osveščenostjo in s pravilnim odnosom do hrane bi lahko vsaj ta del zmanjšali ali celo preprečili. Z zmanjševanjem odpadne hrane lahko korenito znižate svoj ogljični odtis in prispevate k nižjim izpustom toplogrednih plinov.

Zakaj odpadna hrana? Odpadna hrana ni sporna le iz etičnega vidika, ampak je tudi tretji največji povzročitelj emisij toplogrednih plinov, saj na svetu letno zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. Večino hrane zavržemo, ker ji je potekel rok uporabe ali ker smo je kupili preveč in je nismo porabili ali pa smo nanjo enostavno pozabili. Šteje vsako dejanje, vsak dan!

Razlaga:

„Uporabno najmanj do“ označuje datum, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Živila so tudi po tem datumu varna za uporabo, če upoštevate navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana, vendar lahko začenjajo izgubljati okus in teksturo. Preden zavržete hrano, katere rok „uporabno najmanj do“ je pretekel, preverite, ali je embalaža nepoškodovana ter ali ima živilo še vedno dober videz, vonj in okus. Ko živilo odprete, upoštevajte vsa morebitna navodila, kot je na primer „porabiti v treh dneh po odprtju“.

„Porabiti do“ označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo. Živil po preteku datuma „porabiti do“ ne uporabljajte. Rok „porabiti do“ je naveden na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže ribe, sveže mleto meso in podobno. Upoštevajte navodila za shranjevanje, kot so „hraniti v hladilniku“ ali „hraniti pri temperaturi 2–4 °C“, saj se bo hrana sicer hitreje pokvarila in se lahko zastrupite. Ko živilo odprete, upoštevajte vsa morebitna navodila za shranjevanje in uporabo, kot je na primer „porabiti v treh dneh po odprtju“, ter ne pozabite, da je treba to živilo porabiti do navedenega datuma.

Po oceni Statističnega urada Republike Slovenije je v letu 2023 kar 37 odstotkov vse odpadne hrane predstavljal užitni del, kar pomeni, da je bila ta hrana v nekem trenutku namenjena prehrani ljudi in užitna. Pod užitni del odpadne hrane tako na primer štejemo tudi zavržen star plesniv kruh, pokvarjeno delikatesno salamo in ostanke jogurta v lončku – vse to bi v primeru pravočasne uporabe lahko spremenili v okusne obroke.