...

Podnebna kavarna v Domžalah: Varčevanje z energijo v gospodinjstvih

Za zaključek letošnjega leta je v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE podnebna kavarna gostovala v knjižnici Domžale, vsebinsko pa jo je nadgradilo zanimivo predavanje o načinih varčevanja z energijo v gospodinjstvih.

Skozi uvodni del nas je popeljal dr. Ivan Kenda, dolgoletni energetski svetovalec, ki je z zanimivim predavanjem vzbudil zanimanje obiskovalcev. Kenda ni opozarjal samo na načine varčevanja v gospodinjstvu, ampak je navedel tudi razloge, zakaj moramo v vsakdanjem življenju preudarno ravnati z naravnimi viri. Njegovo predavanje je slonelo na oprijemljivih primerih in je bilo polno konkretnih nasvetov, ki jih je mogoče hitro uvesti v življenje. Tako je kot enega večjih porabnikov energije v gospodinjstvu poudaril likalnik in svetoval kratkotrajnejše likanje na nižji temperaturi. Pri tem moramo paziti le, da perilo pred obešanjem dobro stresemo in ga poravnamo. Poudaril je, da varčevalni ukrepi ne pomenijo, da se moramo odreči ugodju.

Razprava se je nato nadaljevala še z gostoma z ministrstva za infrastrukturo: Pio Primec, podsekretarko na Direktoratu za trajnostno mobilnost in prometno politiko, ter Davorjem Rašićem, podsekretarjem na Direktoratu za energijo, v sektorju za rabo energije. Gostje so z različnih vidikov osvetlili ukrepe učinkovite rabe energije, in sicer na področju trajnostne mobilnosti, energetske učinkovitosti in praktičnih ukrepov varčevanja z energijo v stanovanjskih objektih.

Davor Rašić je med drugim razbil mit, da je ročno pomivanje bolj energetsko učinkovito kot strojno. Pojasnil je, da je to prepričanje zmotno, saj pomivalni stroj v primerjavi z ročnim pomivanjem posode porabi manj tople vode. Ravno nasprotno pa velja za sušilni stroj, saj lahko perilo veliko bolj učinkovito posušimo na zraku, s tem pa mu tudi podaljšamo življenjsko dobo. Predstavil je orodje Belt, ki omogoča izračun energetske učinkovitosti gospodinjskih aparatov. Z njim lahko preverimo, kateri aparat v našem gospodinjstvu je najmanj učinkovit, če razmišljamo o menjavi z učinkovitejšim.

Podobno kot pri gospodinjskih aparatih lahko izračunamo tudi strošek avtomobila. Pia Primec je spomnila, da smo Slovenci v samem vrhu Evrope po višini stroškov, ki jih v družinskem proračunu namenimo za mobilnost. Ti obsegajo kar 17 %, zato imamo na tem področju veliko možnosti za prihranek. Velik pomen je pripisala ukrepom, kot so uporaba javnega prevoza, kolesarjenje in hoja ter zmanjšanje hitrosti na avtocesti s 130 na 110 km/h, kot najbolj energetsko neučinkovito obliko prevoza pa je navedla vožnjo enega človeka v avtu. Med prednostmi trajnostnih oblik mobilnosti je poudarila dobro počutje, večjo zbranost na delovnem mestu in prihranek v osebnem proračunu, zanemariti pa ne gre tudi socialnega vidika, ki nam ga, denimo, nudita hoja ali skupni prevoz na delo.

Občinstvo je dogodek pozdravilo. Eden od udeležencev je predstavil svoj račun za elektriko, gostje pa so mu pojasnili nekatere postavke, ki jih vsebuje. Slušatelji so strokovnjakom postavljali vprašanja in z njimi izmenjali svoja mnenja.

Na dogodku so bili na voljo kava iz pravične trgovine in piškoti, narejeni iz čokolade iz pravične trgovine, s katerimi so si obiskovalci podnebne kavarne z veseljem postregli. Za oboje so poskrbeli v Zadrugi Buna. Prisotni so z veliko vneme vrteli podnebno kolo sreče in uspešno odgovarjali na vprašanja o podnebnih spremembah, za kar so si prislužili trajnostne praktične nagrade.

Utrinke z dogodka si oglejte v galeriji.

Vabimo vas, da nas za več informacij o nadaljnjih podnebnih kavarnah spremljate tudi prihodnje leto.

Fotografije: Jani Ugrin

Oglej si še ostale objave

Novica
05/02/24

Več je avtomobilov, več je škode Avtomobil nas je pripeljal v krizo Pogosto slišimo, da sodoben slog življenja ni trajnosten. To pomeni, da svoje potrebe zadovoljujemo na načine, ki dobesedno […]

e-novice in obvestila

Če želite tudi sami postati bolj okoljsko ozaveščeni, se prijavite na naše e-novice, kjer bomo z vami vsak mesec delili nasvete na področju zmanjševanje svojega ogljičnega odtisa.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.