...

Odpadna
hrana

V svetovni prehranski verigi, ki jo sestavljajo kmetje, živilska industrija, trgovci, gostinstvo in potrošniki, letno zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane.

Vas tema odpadna hrana prav posebej zanima? Zaupajte nam svoj e-naslov in se naročite na naše mesečne novice.
GDPR*

Vsako dejanje šteje!

Naš planet je na svoji najpomembnejši misiji. Bremenijo ga izpusti toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Na poti v brezogljično prihodnost mu lahko pomaga prav vsakdo izmed nas. Kajti sprememba naših navad lahko spremeni podnebje na bolje. Zato odigraj glavno vlogo, izberi svoje dejanje in ga spremeni v trajnostno navado.
DELI
Odpadna hrana
Preverim, katera živila že imam v hladilniku in shrambi.
DELI
Odpadna hrana
S pravočasno odpovedjo udeležbe na dogodku, prispevam k zmanjšanju količin odpadne hrane.
DELI
Odpadna hrana
Izbiram čim manj predelano hrano, saj je ta okolju prijaznejša.
DELI
Odpadna hrana
S pravočasno odpovedjo udeležbe na dogodku prispevam k zmanjšanju količin odpadne hrane.
DELI
Odpadna hrana
Z načrtovanjem obrokov kupim primerno količino živil.
DELI
Odpadna hrana
Po pretečenem roku uporabe svežih živil pozornost usmerim na morebiten spremenjen izgled ali vonj.
DELI
Odpadna hrana
Kupujem lokalno pridelano in sezonsko hrano.
DELI
Odpadna hrana
Ostanke obrokov zamrznem ali porabim naslednji dan.
DELI
Odpadna hrana
Živilske odpadke, ki se jim ne morem izogniti, kompostiram na domačih kompostnikih.
DELI
Odpadna hrana
Najprej izdelek porabim, šele nato ga nadomestim.

Ste vedeli: Preveč zavržene hrane in lakota na planetu

Podatki kažejo, da je vsak osmi prebivalec našega planeta lačen in vsak tretji trpi zaradi pomanjkanja hrane. Odpadna hrana tako ni sporna le z etičnega vidika, ampak tudi z vidika prekomerne porabe naravnih virov (zemlja, voda, energija). Škodljivo vpliva na okolje zaradi prekomerne uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS = pesticidi + herbicidi + fungicidi) in nenazadnje, ko zavržemo užitno hrano, s tem izničimo tudi delo, čas in energijo, ki so bili vloženi v predelavo in pripravo.

V Evropi pa na leto odvržemo približno 88 milijonov ton hrane ter s tem povzročimo kar 7 % vseh izpustov toplogrednih plinov, ki jih povzroči odpadna hrana na svetovni ravni. (nasasuperhrana.si)

Polovica vse odpadne hrane v Sloveniji je v letu 2019 izvirala iz gospodinjstev, ena tretjina iz gostinstva in drugih dejavnosti, kjer strežejo hrano (vrtci, šole, bolnišnice, domovi za starejše), desetina iz distribucije in trgovin z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja ali pretečenega roka uporabe. Nekaj manj kot desetina odpadne hrane pa je nastala pri sami proizvodnji hrane, kamor vključujemo tudi primarno proizvodnjo (vir: SURS). Leta 2019 je v Sloveniji vsak prebivalec zavrgel 67 kg hrane, od tega kar 26 kg še užitne hrane.

Kje konča odpadna hrana?

V Sloveniji se večina odpadne hrane, ki jo zberejo zbiralci bioloških odpadkov iz gospodinjstev in dejavnosti, predela v industrijskih bioplinarnah in kompostarnah. Kar 42 % slovenskih gospodinjstev odpadno hrano kompostira na domačih kompostnikih, saj to spodbuja tudi zakonodaja.

Odpadna hrana, ki se zbere skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, v regijskih centrih pred odlaganjem biološko stabilizirajo v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Najmanjši delež ravnanja z odpadno hrano zajemajo sosežig, ponovno refiniranje olj ter drugi postopki biološke predelave in odstranjevanja.

Drugo ravnanje z odpadno hrano pa zajemajo sežig, sosežig, ponovno rafiniranje olj ter drugi postopki biološke predelave in odlaganja.

Vsi našteti procesi pa seveda ponovno zahtevajo izrabo energije in drugih zemeljskih virov.

Kaj lahko storimo kot družba?


Ogromna količina hrane se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige: ob pridelavi na kmetijah, pri transportu, obdelavi, predelavi, proizvodnji in v trgovinah. Zato je prav, da se reševanja te težave lotevamo tudi skupaj kot družba. V ta namen tako vladne kot nevladne organizacije po Evropi in v svetu, s povezovanjem strokovnjakov z različnih področij, s prenovo zakonodaje, različnimi pobudami, projekti in kampanjami nagovarjajo različne deležnike in širšo javnost, opozarjajo na problem odpadne hrane in pozivajo k zmanjševanju.

Združeni narodi so zato v okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 opredelili pomemben cilj – prepolovitev izgub in količin odpadne hrane na prebivalca vzdolž celotne verige preskrbe s hrano. Temu cilju moramo slediti tudi države Evropske unije, katere del je tudi Slovenija.

Prvi korak: načrtovani jedilniki in ustrezna hramba živil

Prvi korak do smotrnejše porabe živil in zmanjšanja odpadkov so vnaprej pripravljeni jedilniki in načrtovan nakup. Preden se odpravimo v nabavo, preverimo, katera živila še imamo in katera zares potrebujemo. Glede na ugotovljeno sestavimo nakupovalni seznam, ki mu kasneje dosledno sledimo.

Naslednji korak sta ustrezna hramba in priprava živil. Poleg ustreznega prostora in temperature smo pozorni tudi na rok trajanja živil. Živila, ki so tik pred iztekom roka, pripravimo najprej. Ob upoštevanju primernosti za užitje je prav, da smo racionalni tudi pri odmeri količin. Kadar se nam zgodi, da smo vseeno pripravili preveč hrane, je ne zavržemo, ampak poskušajmo raje poskrbeti za to, da jo zaužijemo kot enega naslednjih obrokov. Ostanke obrokov lahko tudi delimo z drugimi ali jih podarimo.

Novice

Vse novice

Vsakodnevno ustvarjamo veliko dobrih in pozitivnih zgodb, ki uspešno pomagajo krotiti podnebne spremembe. Naj nas motivirajo in naj nam bodo kot družbi v navdih, da lahko skupaj poskrbimo za lepši jutri.
Posvet o odgovornem odnosu do hrane na sejmu Agra pod kozolcem
Novica
05/09/24
Na Agri o odgovornem odnosu do hrane: Kako zmanjšati količine odpadne hrane

Na sejmu AGRA je v okviru posveta, ki ga je organiziralo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, potekala razprava o zmanjševanju količin odpadne hrane, ki predstavlja tretji največji vir emisij toplogrednih plinov. Udeleženci iz različnih sektorjev so poudarili nujnost odgovornega ravnanja s hrano ter predstavili projekte, kot je LIFE IP CARE4CLIMATE, ki vključuje metode za merjenje napredka pri zmanjševanju odpadkov. Govorniki so izpostavili pomen spremembe življenjskih navad, zmernega nakupovanja in pravilnega shranjevanja hrane. Ključni poudarek je bil na osebni odgovornosti posameznikov, saj se v gospodinjstvih zavrže največ hrane.

Preberi več
Novica
18/06/24
Zasedanje Sveta Evropske unije za okolje

Državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl se je v Luksemburgu udeležil rednega zasedanja Sveta Evropske unije (EU) za okolje. Na zasedanju so ministri dosegli dogovore […]

Preberi več

Dogodki

Vsi dogodki

Preverite dogodke, ki se odvijajo v povezavi s podnebnimi spremembami. Sodelujte v iniciativah in akcijah, ki prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti. Pridružite se nam in postanite del rešitve.
Umanoterina razstava Na vroči strani Alp
Dogodek
20/05/2024
- 24/05/2024
Razstava Na vroči strani Alp

Ob tej priložnosti bi vas želeli obvestiti, da bo v dijaškem domu SGLZŠ Postojna postavljena tudi razstava Umanotere Na vroči strani Alp, ki orisuje posledice podnebnih sprememb, ki jih bomo […]

Preberi več

O projektu

Glavna cilja aktivnosti na področju zmanjšanja emisij TGP s preprečevanjem in zmanjševanjem količin odpadne hrane sta pridobitev podatkov o količinah odpadne hrane v Sloveniji, na podlagi katerih bodo izvedene različne ozaveščevalne kampanje, ter zmanjšanje količin odpadne hrane v Sloveniji za 30 % do konca projekta.

e-novice in obvestila

Če želite tudi sami postati bolj okoljsko ozaveščeni, se prijavite na naše e-novice, kjer bomo z vami vsak mesec delili nasvete na področju zmanjševanje svojega ogljičnega odtisa.