Odpadna
hrana

V svetovni prehranski verigi, ki jo sestavljajo kmetje, živilska industrija, trgovci, gostinstvo in potrošniki, letno zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane.

Vas tema odpadna hrana prav posebej zanima? Zaupajte nam svoj e-naslov in se naročite na naše mesečne novice.

Vsako dejanje šteje!

Naš planet je na svoji najpomembnejši misiji. Bremenijo ga izpusti toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Na poti v brezogljično prihodnost mu lahko pomaga prav vsakdo izmed nas. Kajti sprememba naših navad lahko spremeni podnebje na bolje. Zato odigraj glavno vlogo, izberi svoje dejanje in ga spremeni v trajnostno navado.
DELI
Odpadna hrana
Preverim, katera živila že imam v hladilniku in shrambi.
DELI
Odpadna hrana
Kupujem lokalno pridelano in sezonsko hrano.
DELI
Odpadna hrana
Najprej izdelek porabim, šele nato ga nadomestim.
DELI
Odpadna hrana
Živilske odpadke, ki se jim ne morem izogniti, kompostiram na domačih kompostnikih.
DELI
Odpadna hrana
Po pretečenem roku uporabe zamrznjenih ali konzerviranih živil, živila pregledam, povoham ali poskusim ter se nato odločim o njihovi uporabi.
DELI
Odpadna hrana
Izbiram čim manj predelano hrano, saj je ta okolju prijaznejša.
DELI
Odpadna hrana
Ostanke obrokov zamrznem ali porabim naslednji dan.
DELI
Odpadna hrana
Izbiram izdelke pašne reje travojedih živali.
DELI
Odpadna hrana
S pravočasno odpovedjo udeležbe na dogodku, prispevam k zmanjšanju količin odpadne hrane.
DELI
Odpadna hrana
Izbiram čim manj predelano hrano, saj je ta okolju prijaznejša.

Ste vedeli: Preveč zavržene hrane in lakota na planetu

Podatki kažejo, da je vsak osmi prebivalec našega planeta lačen in vsak tretji trpi zaradi pomanjkanja hrane. Odpadna hrana tako ni sporna le z etičnega vidika, ampak tudi z vidika prekomerne porabe naravnih virov (zemlja, voda, energija). Škodljivo vpliva na okolje zaradi prekomerne uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS = pesticidi + herbicidi + fungicidi) in nenazadnje, ko zavržemo užitno hrano, s tem izničimo tudi delo, čas in energijo, ki so bili vloženi v predelavo in pripravo.

V Evropi pa na leto odvržemo približno 88 milijonov ton hrane ter s tem povzročimo kar 7 % vseh izpustov toplogrednih plinov, ki jih povzroči odpadna hrana na svetovni ravni. (nasasuperhrana.si)

Polovica vse odpadne hrane v Sloveniji je v letu 2019 izvirala iz gospodinjstev, ena tretjina iz gostinstva in drugih dejavnosti, kjer strežejo hrano (vrtci, šole, bolnišnice, domovi za starejše), desetina iz distribucije in trgovin z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja ali pretečenega roka uporabe. Nekaj manj kot desetina odpadne hrane pa je nastala pri sami proizvodnji hrane, kamor vključujemo tudi primarno proizvodnjo (vir: SURS). Leta 2019 je v Sloveniji vsak prebivalec zavrgel 67 kg hrane, od tega kar 26 kg še užitne hrane.

Kje konča odpadna hrana?

V Sloveniji se večina odpadne hrane, ki jo zberejo zbiralci bioloških odpadkov iz gospodinjstev in dejavnosti, predela v industrijskih bioplinarnah in kompostarnah. Kar 42 % slovenskih gospodinjstev odpadno hrano kompostira na domačih kompostnikih, saj to spodbuja tudi zakonodaja.

Odpadna hrana, ki se zbere skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, v regijskih centrih pred odlaganjem biološko stabilizirajo v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Najmanjši delež ravnanja z odpadno hrano zajemajo sosežig, ponovno refiniranje olj ter drugi postopki biološke predelave in odstranjevanja.

Drugo ravnanje z odpadno hrano pa zajemajo sežig, sosežig, ponovno rafiniranje olj ter drugi postopki biološke predelave in odlaganja.

Vsi našteti procesi pa seveda ponovno zahtevajo izrabo energije in drugih zemeljskih virov.

Kaj lahko storimo kot družba?


Ogromna količina hrane se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige: ob pridelavi na kmetijah, pri transportu, obdelavi, predelavi, proizvodnji in v trgovinah. Zato je prav, da se reševanja te težave lotevamo tudi skupaj kot družba. V ta namen tako vladne kot nevladne organizacije po Evropi in v svetu, s povezovanjem strokovnjakov z različnih področij, s prenovo zakonodaje, različnimi pobudami, projekti in kampanjami nagovarjajo različne deležnike in širšo javnost, opozarjajo na problem odpadne hrane in pozivajo k zmanjševanju.

Združeni narodi so zato v okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 opredelili pomemben cilj – prepolovitev izgub in količin odpadne hrane na prebivalca vzdolž celotne verige preskrbe s hrano. Temu cilju moramo slediti tudi države Evropske unije, katere del je tudi Slovenija.

Prvi korak: načrtovani jedilniki in ustrezna hramba živil

Prvi korak do smotrnejše porabe živil in zmanjšanja odpadkov so vnaprej pripravljeni jedilniki in načrtovan nakup. Preden se odpravimo v nabavo, preverimo, katera živila še imamo in katera zares potrebujemo. Glede na ugotovljeno sestavimo nakupovalni seznam, ki mu kasneje dosledno sledimo.

Naslednji korak sta ustrezna hramba in priprava živil. Poleg ustreznega prostora in temperature smo pozorni tudi na rok trajanja živil. Živila, ki so tik pred iztekom roka, pripravimo najprej. Ob upoštevanju primernosti za užitje je prav, da smo racionalni tudi pri odmeri količin. Kadar se nam zgodi, da smo vseeno pripravili preveč hrane, je ne zavržemo, ampak poskušajmo raje poskrbeti za to, da jo zaužijemo kot enega naslednjih obrokov. Ostanke obrokov lahko tudi delimo z drugimi ali jih podarimo.
Vsakodnevno ustvarjamo veliko dobrih in pozitivnih zgodb, ki uspešno pomagajo krotiti podnebne spremembe. Naj nas motivirajo in naj nam bodo kot družbi v navdih, da lahko skupaj poskrbimo za lepši jutri.
19.04.24
V okviru novega LIFE razpisa na voljo 571 milijonov evrov

18. 4. 2024 Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Program LIFE je vodilna pobuda EU za financiranje okoljskih in podnebnih ukrepov, zato je izjemna priložnost, da uresničite svoje zamisli, in če bo vaš predlog projekta uspešen, boste lahko prejeli del od 571 milijonov evrov, ki so letos na voljo. Za sredstva lahko zaprosite do septembra. […]

15.04.24
Podnebna kavarna: Spoštujmo hrano – spoštujmo planet

Na Ekonomski fakulteti je v okviru Trajnostnega tedna potekala Podnebna kavarna na temo Spoštujmo hrano, spoštujmo planet. Gosti kavarne so bili Lenka Puh (Mini tovarna), Adnan Šupuk in Amela Korlat (ALMS.si) ter Anka Peljhan (projekt Kuhnapato), katere združuje to, da imajo za cilj zmanjšati količino hrane, ki konča v smeteh. Foto: arhiv Ministrstva za okolje, […]

12.04.24
Zbudi svojo hranozavest – številne aktivnosti ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane

Ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane, ki ga je Vlada RS na pobudo partnerjev projekta razglasila aprila lani, pobudniki tudi letos združujejo moči in pripravljajo številne aktivnosti, povezane s preprečevanjem odpadne hrane. V Lidlu Slovenija so med drugim skovali novo besedo – hranozavest, ki poudarja pomen ozaveščenega odnosa do hrane za manj zavržkov in uravnotežen življenjski slog. […]

26.03.24
Postavitev vmesnega cilja za zmanjševanje emisij do leta 2040 je nujna

Ministri so izmenjali mnenja o novem podnebnem cilju 2040, opravili pa so tudi orientacijsko razpravo o dveh zakonodajnih predlogih, in sicer Predlogu spremembe Direktive o odpadkih in Predlogu Uredbe o preprečevanju izgube plastičnih peletov za zmanjšanje onesnaževanja z mikroplastiko.

26.09.23
Usposabljanje kuharjev vzgojno-izobraževalnih zavodov za pripravo energijsko uravnoteženih, hranilno bogatih, pestrih, okusnih in planetu prijaznih obrokov iz osnovnih, pretežno lokalnih ter sezonskih živil

Slovenija ima zastavljen in zakonsko določen cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Za izpolnitev tega cilja je potrebno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v vseh sektorjih, kar bo možno zgolj skozi ukrepanje celotne družbe. Del odgovornosti mora prevzeti tudi prehranska politika in sicer na način, da celostna obravnava prehranske politike ne vključuje le vidika zdravja in […]

19.04.23
Med zavrženo hrano Slovencev kar tretjina še užitne

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v okviru evropskega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE izvedlo raziskavo, v kateri je spremljalo vrste odpadne hrane in razloge za nastajanje odpadne hrane v slovenskih gospodinjstvih. Prvič so na voljo podatki, katera živila največkrat zavržemo in zaradi kakšnih vzrokov. Izsledki raziskave, ki je potekala v jesensko-zimskem času leta 2021 […]

10.05.22
Kuhinjski dnevniki odpadne hrane

Projekt Dnevniki odpadne hrane v izvedbi Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije je najobsežnejša raziskava o količinah odpadne hrane v gospodinjstvih v Sloveniji. Traja od 20. aprila do 20. junija 2022. Kuhinjski dnevnik odpadne hrane je dnevnik beleženja količin odpadne hrane, ki nastane v gospodinjstvu. Gospodinjstva, ki bodo v raziskavi sodelovala, bodo sedem zaporednih dni beležila vrsto hrane, […]

18.10.21
Hekaton Hack4Climate: Odpadna hrana

Kar 33 mladih iz cele Slovenije, starih od 16 do 24 let, je bilo postavljenih pred izziv, kako zmanjšati količino odpadne hrane v gospodinjstvu. Podatek Statističnega urada Republike Slovenije, da smo v letu 2018 proizvedli 68 kg odpadne hrane na prebivalca, pa je bil dobra motivacija za prisotne udeležence. Planet je trenutno na pomembni misiji, […]

16.09.21
Prijavi se na prvi Hack4Climate

Pred vas postavljamo izziv, kako zmanjšati količino odpadne hrane v gospodinjstvu, zato vse mlade med 16. in 24. let vabimo, da se nam pridružijo na hekatonu, ki se bo 16. in 17. oktobra odvijal na Ljubljanskem gradu. Ali ste vedeli, da je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) vsak Slovenec v letu 2019 zavrgel […]

26.04.21
28. 4. 2021: SVETOVNI DAN PREPREČEVANJA ODPADNE HRANE: Vrnimo hrani spoštovanje, ki si ga zasluži.

Prevečkrat se zgodi, da hrana, ki je še užitna, konča med odpadki. Zato je izrednega pomena tehten razmislek, kako ravnamo s hrano, kakšne količine kupimo in kdaj hrani poteče rok uporabe.. Čas je, da vrnemo hrani spoštovanje, ki si ga zasluži.Stran pa ne bomo metal! Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je vsak Slovenec […]

Preverite dogodke, ki se odvijajo v povezavi s podnebnimi spremembami. Sodelujte v iniciativah in akcijah, ki prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti. Pridružite se nam in postanite del rešitve.
24/04/2024
Posvet Spoštujmo hrano – spoštujmo planet

Hiša Evropske unije, Dunajska c. 20, Ljubljana Sreda, 24. april 2024 | 8:30–15:30 Posvet je namenjen vsem deležnikom v verigi preskrbe s hrano oziroma vsakomur, ki ga zanima izziv, kako zmanjšati izgube hrane in odpadno hrano, izboljšati odnos do hrane in spremeniti navade. Program posveta najdete v priponki. Udeležba na posvetu je brezplačna. Zaradi omejenega števila […]

O projektu

Glavna cilja aktivnosti na področju zmanjšanja emisij TGP s preprečevanjem in zmanjševanjem količin odpadne hrane sta pridobitev podatkov o količinah odpadne hrane v Sloveniji, na podlagi katerih bodo izvedene različne ozaveščevalne kampanje, ter zmanjšanje količin odpadne hrane v Sloveniji za 30 % do konca projekta.

e-Novice in obvestila

Če želite tudi sami postati bolj okoljsko ozaveščeni se prijavite na naše e-novice, kjer bomo z vami vsak mesec delili nasvete na področju zmanjševanje svojega ogljičnega odtisa.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.