Odpadna hrana, Vsako dejanje šteje
Preverim, katera živila že imam v hladilniku in shrambi, glede na to pa napišem nakupovalni seznam.
Odpadna
hrana
V svetovni prehranski verigi, ki jo sestavljajo kmetje, živilska industrija, trgovci, gostinstvo in potrošniki, letno zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane.
Vas tema odpadna hrana prav posebej zanima? Zaupajte nam svoj e-naslov in se naročite na naše mesečne novice.
Vas tema odpadna hrana prav posebej zanima? Zaupajte nam svoj e-naslov in se naročite na naše mesečne novice.
Vsako dejanje šteje! 
Naš planet je na svoji najpomembnejši misiji. Bremenijo ga izpusti toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Na poti v brezogljično prihodnost mu lahko pomaga prav vsakdo izmed nas. Kajti sprememba naših navad lahko spremeni podnebje na bolje. Zato odigratej glavno vlogo, izberite svoje dejanje in ga spremenite v trajnostno navado.
Odpadna hrana, Vsako dejanje šteje
S pravočasno odpovedjo udeležbe na dogodku, prispevam k zmanjšanju količin odpadne hrane.
Odpadna hrana, Vsako dejanje šteje
Izbiram izdelke pašne reje travojedih živali.
Odpadna hrana, Vsako dejanje šteje
Najprej živilo ali izdelek porabim, šele nato ga nadomestim. Ne kupujem na zalogo.
Odpadna hrana, Vsako dejanje šteje
Kupujem nepakirano sadje in zelenjavo, saj tako kupim količine, ki jih potrebujem.
Odpadna hrana, Vsako dejanje šteje
Živilske odpadke, ki se jim ne morem izogniti, kompostiram na domačih kompostnikih.
Odpadna hrana, Vsako dejanje šteje
S pravočasno odpovedjo udeležbe na dogodku prispevam k zmanjšanju količin odpadne hrane.
Odpadna hrana, Vsako dejanje šteje
Po pretečenem roku uporabe svežih živil pozornost usmerim na morebiten spremenjen izgled ali vonj.
Odpadna hrana, Vsako dejanje šteje
Načrtujem obroke za teden dni vnaprej.
Odpadna hrana, Vsako dejanje šteje
Z načrtovanjem obrokov kupim primerno količino živil.
Dva izziva: preveč odpadne hrane in lakota na planetu
Ste vedeli, da je vsak osmi prebivalec našega planeta lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane? Kljub temu na svetu zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. Zmanjševanje količine odložene odpadne hrane na odlagališčih tako neposredno prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, saj naj bi po podatkih EU odpadna hrana v Evropi povzročila 7 % vseh emisij toplogrednih plinov.
Odpadna hrana je sporna tako iz etičnega, družbenega, gospodarskega vidika kot tudi z vidika prekomerne porabe naravnih virov, kot so zemlja, voda in energija. Škodljivo vpliva na okolje zaradi prekomerne uporabe fitofarmacevtskih sredstev (to so pesticidi, herbicidi in fungicidi), nenazadnje pa, ko zavržemo užitno hrano, s tem izničimo tudi delo, čas in energijo, ki so bili vloženi v predelavo in pripravo.
V Sloveniji je bilo v letu 2023 zavrženih 164.803 ton hrane, kar predstavlja devet odstotkov več odpadne hrane kot leto prej. Povečanje lahko pripišemo predvsem večji količini odpadne hrane v dejavnosti proizvodnje hrane, kjer se je količina odpadkov zaradi zavržene hrane, neprimerne za uživanje ali predelavo, podvojila. V trgovini z živili je nastalo odpadne hrane več za sedem odstotkov, v gospodinjstvih pa za dva odstotka. Povprečen Slovenec je lani zavrgel 78 kg hrane. Največji delež odpadne hrane še vedno izhaja iz gospodinjstev (44 odstotkov), sledijo gostinstvo in strežba hrane (34 odstotkov), proizvodnja hrane (13 odstotkov) ter trgovina z živili (devet odstotkov). Po ocenah Statističnega urada Republike Slovenije je delež užitnega dela odpadne hrane v letu 2023 znašal 37 odstotkov oziroma za tri odstotne točke manj kot leto prej.
Odpadna hrana je sporna tako iz etičnega, družbenega, gospodarskega vidika kot tudi z vidika prekomerne porabe naravnih virov, kot so zemlja, voda in energija. Škodljivo vpliva na okolje zaradi prekomerne uporabe fitofarmacevtskih sredstev (to so pesticidi, herbicidi in fungicidi), nenazadnje pa, ko zavržemo užitno hrano, s tem izničimo tudi delo, čas in energijo, ki so bili vloženi v predelavo in pripravo.
V Sloveniji je bilo v letu 2023 zavrženih 164.803 ton hrane, kar predstavlja devet odstotkov več odpadne hrane kot leto prej. Povečanje lahko pripišemo predvsem večji količini odpadne hrane v dejavnosti proizvodnje hrane, kjer se je količina odpadkov zaradi zavržene hrane, neprimerne za uživanje ali predelavo, podvojila. V trgovini z živili je nastalo odpadne hrane več za sedem odstotkov, v gospodinjstvih pa za dva odstotka. Povprečen Slovenec je lani zavrgel 78 kg hrane. Največji delež odpadne hrane še vedno izhaja iz gospodinjstev (44 odstotkov), sledijo gostinstvo in strežba hrane (34 odstotkov), proizvodnja hrane (13 odstotkov) ter trgovina z živili (devet odstotkov). Po ocenah Statističnega urada Republike Slovenije je delež užitnega dela odpadne hrane v letu 2023 znašal 37 odstotkov oziroma za tri odstotne točke manj kot leto prej.
Kje konča odpadna hrana?
V Sloveniji smo v letu 2023 večino odpadne hrane, ki jo zberejo zbiralci bioloških odpadkov iz gospodinjstev in dejavnosti, predelali anaerobno v bioplinarnah (41 odstotkov) in aerobno v kompostarnah (34 odstotkov). Odpadno hrano, ki se je zbrala skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, v regijskih centrih pred odlaganjem biološko stabilizirajo (22 odstotkov) v obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Najmanjši delež celotne količine (nekaj manj kot 3 odstotke) je bil obdelan na druge načine (na primer sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave). Vsi našteti procesi seveda ponovno zahtevajo izrabo energije in drugih zemeljskih virov.
Veliko slovenskih gospodinjstev odpadno hrano kompostira na domačih kompostnikih, kar spodbuja tudi zakonodaja.
Veliko slovenskih gospodinjstev odpadno hrano kompostira na domačih kompostnikih, kar spodbuja tudi zakonodaja.
Ogromna količina hrane se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige - ob pridelavi na kmetijah, pri transportu, obdelavi, predelavi, proizvodnji in v trgovinah. Zato je prav, da se reševanja te težave lotimo skupaj tudi kot družba. V ta namen tako vladne kot nevladne organizacije po Evropi in v svetu, s povezovanjem strokovnjakov z različnih področij, s prenovo zakonodaje, različnimi pobudami, projekti in kampanjami nagovarjajo različne deležnike in širšo javnost, opozarjajo na problem odpadne hrane in pozivajo k zmanjševanju.
Združeni narodi so zato v okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 opredelili pomemben cilj – prepolovitev izgub in količin odpadne hrane na prebivalca vzdolž celotne verige preskrbe s hrano. Temu cilju moramo slediti tudi države Evropske unije, katere del je tudi Slovenija.
Cilj projekta LIFE IP CARE4CLIMATE do konca leta 2026 je med drugim pridobitev podatkov o količinah odpadne hrane v Sloveniji, na podlagi katerih se že in se bodo še izvajale različne ozaveščevalne kampanje ter zmanjšanje količin odpadne hrane v Sloveniji za 30 odstotkov.
Združeni narodi so zato v okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 opredelili pomemben cilj – prepolovitev izgub in količin odpadne hrane na prebivalca vzdolž celotne verige preskrbe s hrano. Temu cilju moramo slediti tudi države Evropske unije, katere del je tudi Slovenija.
Cilj projekta LIFE IP CARE4CLIMATE do konca leta 2026 je med drugim pridobitev podatkov o količinah odpadne hrane v Sloveniji, na podlagi katerih se že in se bodo še izvajale različne ozaveščevalne kampanje ter zmanjšanje količin odpadne hrane v Sloveniji za 30 odstotkov.
Začetni korak: načrtovani jedilniki in ustrezna hramba živil
Prvi korak do bolj premišljene porabe živil in zmanjšanja odpadkov so vnaprej pripravljeni jedilniki in načrtovan nakup. Preden se odpravimo po nakupih, preverimo, katera živila še imamo in katera zares potrebujemo. Glede na ugotovljeno sestavimo nakupovalni seznam, ki mu kasneje dosledno sledimo.
Naslednji korak sta ustrezna hramba in priprava živil. Poleg ustreznega prostora in temperature smo pozorni tudi na rok trajanja živil ter se poučimo o razliki med oznakama „Uporabno najmanj do“ in „Porabiti do“. Živila, ki so tik pred iztekom roka, pripravimo najprej. Ob upoštevanju primernosti za užitje je prav, da smo racionalni tudi pri odmeri količin. Kadar se nam zgodi, da smo vseeno pripravili preveč hrane, je ne zavržemo, ampak jo poskušamo zaužiti kot enega naslednjih obrokov. Ostanke obrokov lahko tudi delimo z drugimi ali jih podarimo.
Naslednji korak sta ustrezna hramba in priprava živil. Poleg ustreznega prostora in temperature smo pozorni tudi na rok trajanja živil ter se poučimo o razliki med oznakama „Uporabno najmanj do“ in „Porabiti do“. Živila, ki so tik pred iztekom roka, pripravimo najprej. Ob upoštevanju primernosti za užitje je prav, da smo racionalni tudi pri odmeri količin. Kadar se nam zgodi, da smo vseeno pripravili preveč hrane, je ne zavržemo, ampak jo poskušamo zaužiti kot enega naslednjih obrokov. Ostanke obrokov lahko tudi delimo z drugimi ali jih podarimo.
Gradiva iz naše knjižnice
Preberite si več o sortirni analizi bioloških odpadkov in kuhinjskih dnevnikih odpadne hrane.
Kuhinjski dnevniki odpadne hrane
Stran pa ne bomo metal'! Slovenija meri količine odpadne hrane v gospodinjstvih. Pridružite se tudi vi in začnite s sedem dnevnim vodenjem kuhinjskega dnevnika!
Novice
Vse novice
Vsakodnevno ustvarjamo veliko dobrih in pozitivnih zgodb, ki uspešno pomagajo krotiti podnebne spremembe. Naj nas motivirajo in naj nam bodo kot družbi v navdih, da lahko skupaj poskrbimo za lepši jutri.
Novica
07/05/26
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo zaznava povečano trženje naprav za obdelavo biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov (odpadki s številkama 20 01 08 in 20 02 01), kot so naprave za […]
Novica
16/04/26
Pobudniki slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, tudi letos pozivajo k odgovornejšemu odnosu do hrane. Osrednji cilj prizadevanj je spodbujanje sprememb v družbi, ki vodijo do […]
Novica
26/09/25
Povprečno slovensko gospodinjstvo vsak teden zavrže nekaj več kot dva kilograma hrane, od tega skoraj kilogram še povsem užitne, je pokazala raziskava o nastajanju odpadne hrane in ravnanju z njo […]
Novica
24/04/25
V nagradnem natečaju, ki ga je od novembra 2024 do marca 2025 izvajalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE v sodelovanju z Ekošolo, je […]
Novica
24/04/25
Ob današnjem Slovenskem dnevu brez zavržene hrane je v organizaciji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter društva Ekologi brez meja potekal nacionalni posvet […]
Novica
23/04/25
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je danes začelo pomladno akcijo izpolnjevanja kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane, ki bo trajala do 23. maja 2025. V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE so […]
Novica
14/04/25
Pobudniki slovenskega dneva brez zavržene hrane tudi letos pripravljajo številne aktivnosti, povezane s preprečevanjem nastajanja odpadne hrane. Glavnina dogajanja, letos pod sloganom “Hranozavest nas povezuje“, je načrtovana za 24. april, […]
Novica
21/03/25
Oglaševanje ima velik vpliv na naše prehranske odločitve, zato Umanotera v sodelovanju z družbo TAM-TAM razpisuje mednarodni družbeno odgovorni natečaj, s katerim vabi oblikovalke in oblikovalce z vsega sveta k […]
Novica
03/02/25
Sodelavci projekta LIFE z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) in Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) so prejšnji teden v prostorih MOPE organizirali 1. LIFE delavnico pisanja […]
OVE
31/01/25
Slovenija začenja ambiciozen sedemletni projekt LIFE4ADAPT, s katerim želi okrepiti svojo odpornost na podnebne spremembe. S projektom, vrednim 26,6 milijona evrov, od katerih 14,2 milijona evrov prispeva Evropska unija, bo […]
Dogodki
Vsi dogodki
Preverite dogodke, ki se odvijajo v povezavi s podnebnimi spremembami. Sodelujte v iniciativah in akcijah, ki prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti. Pridružite se nam in postanite del rešitve.
Dogodek
24/04/2025
V četrtek, 24. aprila 2025, bomo petič obeleževali slovenski dan brez zavržene hrane. Ob tej priložnosti vas vabimo na posvet »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«, ki bo v četrtek, 24. aprila, med 9.00 […]
OVE
28/01/2025
Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, evropsko agencijo CINEA (angleško European Climate, Infrastructure and Environment Executive Agency) iz Bruslja, Evropsko komisijo ter […]
Dogodek
21/11/2024
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji vas v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter projektom LIFE IP CARE4CLIMATE v okviru Ministrstva za okolje, podnebje in energijo vljudno vabi […]
Pobrskajte po knjižnici virov
Pojdi v knjižnico
CARE4CLIMATE, Odpadki, Odpadna hrana
13/03/2026
CARE4CLIMATE, Odpadki, Odpadna hrana
13/03/2026
CARE4CLIMATE, Odpadki, Odpadna hrana
13/03/2026
O projektu
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE ozavešča, izobražuje in usposablja s ciljem čim bolj učinkovite transformacije Slovenije v nizkoogljično družbo. S svojimi aktivnostmi partnerji projekta delujejo na področjih trajnostne mobilnosti, zelenega javnega naročanja, trajnostne gradnje in učinkovite rabe energije v stavbah ter podjetjih, odpadne hrane in rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF).
Cilj je učinkovito izvajanje ključnih ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2030.
Cilj je učinkovito izvajanje ključnih ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2030.
