...

Odpadna
hrana

V svetovni prehranski verigi, ki jo sestavljajo kmetje, živilska industrija, trgovci, gostinstvo in potrošniki, letno zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane.

Vas tema odpadna hrana prav posebej zanima? Zaupajte nam svoj e-naslov in se naročite na naše mesečne novice.
GDPR*

Vsako dejanje šteje!

Naš planet je na svoji najpomembnejši misiji. Bremenijo ga izpusti toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Na poti v brezogljično prihodnost mu lahko pomaga prav vsakdo izmed nas. Kajti sprememba naših navad lahko spremeni podnebje na bolje. Zato odigratej glavno vlogo, izberite svoje dejanje in ga spremenite v trajnostno navado.
DELI
Odpadna hrana, Vsako dejanje šteje
S pravočasno odpovedjo udeležbe na dogodku, prispevam k zmanjšanju količin odpadne hrane.
DELI
Odpadna hrana, Vsako dejanje šteje
Ob nakupih se držim nakupovalnega seznama.
DELI
Odpadna hrana, Vsako dejanje šteje
Izbiram čim manj predelano hrano, saj je ta okolju prijaznejša.
DELI
Odpadna hrana, Vsako dejanje šteje
Z načrtovanjem obrokov kupim primerno količino živil.
DELI
Odpadna hrana, Vsako dejanje šteje
Po pretečenem roku uporabe zamrznjenih ali konzerviranih živil, živila pregledam, povoham ali poskusim ter se nato odločim o njihovi uporabi.
DELI
Odpadna hrana, Vsako dejanje šteje
Po pretečenem roku uporabe svežih živil pozornost usmerim na morebiten spremenjen izgled ali vonj.
DELI
Odpadna hrana, Vsako dejanje šteje
Kupujem nepakirano sadje in zelenjavo, saj tako kupim količine, ki jih potrebujem.
DELI
Odpadna hrana, Vsako dejanje šteje
Živilske odpadke, ki se jim ne morem izogniti, kompostiram na domačih kompostnikih.
DELI
Odpadna hrana, Vsako dejanje šteje
Načrtujem obroke za teden dni vnaprej.
DELI
Odpadna hrana, Vsako dejanje šteje
S pravočasno odpovedjo udeležbe na dogodku prispevam k zmanjšanju količin odpadne hrane.

Dva izziva: preveč odpadne hrane in lakota na planetu

Ste vedeli, da je vsak osmi prebivalec našega planeta lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane? Kljub temu na svetu zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. Zmanjševanje količine odložene odpadne hrane na odlagališčih tako neposredno prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, saj naj bi po podatkih EU odpadna hrana v Evropi povzročila 7 % vseh emisij toplogrednih plinov.

Odpadna hrana je sporna tako iz etičnega, družbenega, gospodarskega vidika kot tudi z vidika prekomerne porabe naravnih virov, kot so zemlja, voda in energija. Škodljivo vpliva na okolje zaradi prekomerne uporabe fitofarmacevtskih sredstev (to so pesticidi, herbicidi in fungicidi), nenazadnje pa, ko zavržemo užitno hrano, s tem izničimo tudi delo, čas in energijo, ki so bili vloženi v predelavo in pripravo.

V Sloveniji je bilo v letu 2023 zavrženih 164.803 ton hrane, kar predstavlja devet odstotkov več odpadne hrane kot leto prej. Povečanje lahko pripišemo predvsem večji količini odpadne hrane v dejavnosti proizvodnje hrane, kjer se je količina odpadkov zaradi zavržene hrane, neprimerne za uživanje ali predelavo, podvojila. V trgovini z živili je nastalo odpadne hrane več za sedem odstotkov, v gospodinjstvih pa za dva odstotka. Povprečen Slovenec je lani zavrgel 78 kg hrane. Največji delež odpadne hrane še vedno izhaja iz gospodinjstev (44 odstotkov), sledijo gostinstvo in strežba hrane (34 odstotkov), proizvodnja hrane (13 odstotkov) ter trgovina z živili (devet odstotkov). Po ocenah Statističnega urada Republike Slovenije je delež užitnega dela odpadne hrane v letu 2023 znašal 37 odstotkov oziroma za tri odstotne točke manj kot leto prej.

Kje konča odpadna hrana?

V Sloveniji smo v letu 2023 večino odpadne hrane, ki jo zberejo zbiralci bioloških odpadkov iz gospodinjstev in dejavnosti, predelali anaerobno v bioplinarnah (41 odstotkov) in aerobno v kompostarnah (34 odstotkov). Odpadno hrano, ki se je zbrala skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, v regijskih centrih pred odlaganjem biološko stabilizirajo (22 odstotkov) v obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Najmanjši delež celotne količine (nekaj manj kot 3 odstotke) je bil obdelan na druge načine (na primer sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave). Vsi našteti procesi seveda ponovno zahtevajo izrabo energije in drugih zemeljskih virov.

Veliko slovenskih gospodinjstev odpadno hrano kompostira na domačih kompostnikih, kar spodbuja tudi zakonodaja.
Ogromna količina hrane se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige - ob pridelavi na kmetijah, pri transportu, obdelavi, predelavi, proizvodnji in v trgovinah. Zato je prav, da se reševanja te težave lotimo skupaj tudi kot družba. V ta namen tako vladne kot nevladne organizacije po Evropi in v svetu, s povezovanjem strokovnjakov z različnih področij, s prenovo zakonodaje, različnimi pobudami, projekti in kampanjami nagovarjajo različne deležnike in širšo javnost, opozarjajo na problem odpadne hrane in pozivajo k zmanjševanju.

Združeni narodi so zato v okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 opredelili pomemben cilj – prepolovitev izgub in količin odpadne hrane na prebivalca vzdolž celotne verige preskrbe s hrano. Temu cilju moramo slediti tudi države Evropske unije, katere del je tudi Slovenija.

Cilj projekta LIFE IP CARE4CLIMATE do konca leta 2026 je med drugim pridobitev podatkov o količinah odpadne hrane v Sloveniji, na podlagi katerih se že in se bodo še izvajale različne ozaveščevalne kampanje ter zmanjšanje količin odpadne hrane v Sloveniji za 30 odstotkov.

Začetni korak: načrtovani jedilniki in ustrezna hramba živil

Prvi korak do bolj premišljene porabe živil in zmanjšanja odpadkov so vnaprej pripravljeni jedilniki in načrtovan nakup. Preden se odpravimo po nakupih, preverimo, katera živila še imamo in katera zares potrebujemo. Glede na ugotovljeno sestavimo nakupovalni seznam, ki mu kasneje dosledno sledimo.

Naslednji korak sta ustrezna hramba in priprava živil. Poleg ustreznega prostora in temperature smo pozorni tudi na rok trajanja živil ter se poučimo o razliki med oznakama „Uporabno najmanj do“ in „Porabiti do“. Živila, ki so tik pred iztekom roka, pripravimo najprej. Ob upoštevanju primernosti za užitje je prav, da smo racionalni tudi pri odmeri količin. Kadar se nam zgodi, da smo vseeno pripravili preveč hrane, je ne zavržemo, ampak jo poskušamo zaužiti kot enega naslednjih obrokov. Ostanke obrokov lahko tudi delimo z drugimi ali jih podarimo.

Gradiva iz naše knjižnice

Preberite si več o sortirni analizi bioloških odpadkov in kuhinjskih dnevnikih odpadne hrane.
Preberite več

Kuhinjski dnevniki odpadne hrane

Stran pa ne bomo metal'! Slovenija meri količine odpadne hrane v gospodinjstvih. Pridružite se tudi vi in začnite s sedem dnevnim vodenjem kuhinjskega dnevnika!
Preberite več

Novice

Vse novice

Vsakodnevno ustvarjamo veliko dobrih in pozitivnih zgodb, ki uspešno pomagajo krotiti podnebne spremembe. Naj nas motivirajo in naj nam bodo kot družbi v navdih, da lahko skupaj poskrbimo za lepši jutri.

Dogodki

Vsi dogodki

Preverite dogodke, ki se odvijajo v povezavi s podnebnimi spremembami. Sodelujte v iniciativah in akcijah, ki prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti. Pridružite se nam in postanite del rešitve.
Primož Dolničar s sinom Gabrom
Dogodek
21/11/2024
Odkrivaj EU: Odpadki v kuhinji? Ne, hvala!

Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji vas v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter projektom LIFE IP CARE4CLIMATE v okviru Ministrstva za okolje, podnebje in energijo vljudno vabi […]

Preberite več

O projektu

Glavna cilja aktivnosti na področju zmanjšanja emisij TGP s preprečevanjem in zmanjševanjem količin odpadne hrane sta pridobitev podatkov o količinah odpadne hrane v Sloveniji, na podlagi katerih bodo izvedene različne ozaveščevalne kampanje, ter zmanjšanje količin odpadne hrane v Sloveniji za 30 % do konca projekta.

e-mesečnik in obvestila

Če želite tudi sami postati bolj okoljsko ozaveščeni, se prijavite na naše e-mesečnik, kjer bomo z vami vsak mesec delili nasvete na področju zmanjševanje svojega ogljičnega odtisa.
GDPR*
info@samo1planet.si
Langusova ulica 4, 1000, Ljubljana
(01) 478 82 00
Pravna in programska podlaga
Trajnostna mobilnost
Trajnostna gradnja in URE
Nizkoogljična družba
Trajnostna raba zemljišč
Zeleno javno naročanje
Odpadna hrana
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.
© CARE4CLIMATE 2024. Vse pravice pridržane
Splošni pogoji
Izjava o dostopnosti
Varnost & zasebnost
Izvedba: inHouse Marketing Agency

Planet potrebuje vašo pomoč!

Preizkusite svoje znanje o enem največji izzivov našega časa - odpadni hrani. Odgovorite na 10 vprašanj in odkrijte načine, kako prispevati svoj košček v mozaiku za odgovorno ravnanje s hrano in zmanjšanje ogljičnega odtisa.