Trajnostna raba
zemljišč

Predstavljamo pristope, rešitve in primere, kako lahko zemljišča uporabljamo premišljeno, v korist ljudi, narave in lokalnih skupnosti.

Vas tema trajnostna raba zemljišč prav posebej zanima? Zaupajte nam svoj
e-naslov in se naročite na naše mesečne novice.

Vsako dejanje šteje!

Naš planet je na svoji najpomembnejši misiji. Bremenijo ga izpusti toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Na poti v brezogljično prihodnost mu lahko pomaga prav vsakdo izmed nas. Kajti sprememba naših navad lahko spremeni podnebje na bolje. Zato odigraj glavno vlogo, izberi svoje dejanje in ga spremeni v trajnostno navado.
C4C_Mala-Dejanja_Zemljisca_FSC
DELI
Naslovne kartice, Trajnostna raba zemljišč, Vsako dejanje šteje
Kupujem lesne izdelke slovenskega izvora ali tiste s certifikatoma FSC in PEFC.

Certifikata FSC in PEFC zagotavljata trajnostno pridobivanje lesa ob upoštevanju zakonodaje,  skrbnem upravljanju gozdov in varovanju okolja. Hkrati prispevata k ohranjanju gozdov in spodbujanju odgovornih praks v gozdarstvu. V Sloveniji so certificirani vsi državni gozdovi in četrtina zasebnih gozdov.

Vir: Gozdis.si

C4C_Mala-Dejanja_Raba-zemljisc_07
DELI
Trajnostna raba zemljišč, Vsako dejanje šteje
Sadim in sejem avtohtone tradicionalne kmetijske rastline ter spodbujam pridelavo poljščin in zelenjadnic.

Spodbujanje lokalne pridelave in ohranjanje starih sort, kot so slovenski fižol, ajda in čebula, zmanjšuje odvisnost od globalnih dobavnih verig in krepi prehransko samozadostnost lokalnih skupnosti. Poleg tega ohranja kulturno dediščino, tradicionalne kmetijske metode in kulinarične posebnosti.

Vir: Vrtičkarji.si

C4C_Mala-Dejanja_Raba-zemljisc_06
DELI
Naslovne kartice, Trajnostna raba zemljišč, Vsako dejanje šteje
Kmetujem trajnostno s kolobarjenjem, ozelenitvijo njiv, ohranitveno obdelavo tal in brez silaže.

Te prakse zmanjšujejo vplive podnebnih sprememb in omogočajo trajnostno pridelavo hrane. S podnebju prijaznim kmetovanjem lahko emisije CO2 na hektar zmanjšamo do 66 % v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom.

Vir: FAO.org in Ohranitveno kmetijstvo

pogled od zgoraj na gozd in cesto, ki se vije čezenj
DELI
Naslovne kartice, Trajnostna raba zemljišč, Vsako dejanje šteje
Skrbim za gozdove, saj ti z odstranjevanjem CO2 iz ozračja delujejo kot pljuča našega planeta.

Slovenski gozdovi so pomembni ponori ogljika. Povprečno drevo v njih letno absorbira približno 14 kg ogljikovega dioksida (CO₂) in sprosti okoli 10 kg kisika (O₂). V svoji življenjski dobi iz ozračja odvzame 1 tono CO2, s čimer pomembno prispeva k blaženju negativnih vplivov podnebnih sprememb.

Vir: Doi.org

C4C_Mala-Dejanja_Raba-zemljisc_05
DELI
Trajnostna raba zemljišč, Vsako dejanje šteje
Njive in travnike gnojim z organskimi gnojili, skladno z gnojilnim načrtom in časovnimi omejitvami.

Pravilna uporaba organskih gnojil po gnojilnem načrtu zmanjšuje izgube dušika in preprečuje onesnaževanje, saj rastlinam zagotavlja le toliko hranil, kot jih potrebujejo v rastni sezoni. Obenem omejuje emisije toplogrednih plinov ter varuje podtalnico pred onesnaženjem z nitrati.

Vir:  https://plantella.si/

C4C_Mala-Dejanja_Raba-zemljisc_1
DELI
Trajnostna raba zemljišč, Vsako dejanje šteje
Vsako leto posadim vsaj 1 drevo.

Sajenje dreves prispeva k blaženju podnebnih sprememb, saj drevesa absorbirajo ogljikov dioksid (CO₂) proizvajajo kisik (O₂) ter dolgoročno shranjujejo ogljik (C) v lesu. Hkrati preprečujejo erozijo tal, izboljšujejo kakovost zraka in vode ter spodbujajo biotsko raznovrstnost. Poleg okoljskih koristi  prispevajo tudi k estetskemu videzu okolja in ustvarjajo prijeten prostor za rekreacijo in sprostitev.

Vir: Spletna strani Gozd in gozdarstvo

C4C_Mala-Dejanja_Raba-zemljisc_03
DELI
Naslovne kartice, Trajnostna raba zemljišč, Vsako dejanje šteje
V gozdu izvajam gojitvena dela ter preprečujem objedanje divjadi in širjenje invazivnih vrst.

Z gojitvenimi deli, ki vključujejo nego in obnovo gozda usmerjamo njegov razvoj, da optimalno izpolnjuje svoje funkcije. Porušeno razmerje razvojnih faz in manjša pestrost drevesnih vrst lahko močno zmanjšata njegovo odpornost na podnebne spremembe in naravne motnje. Širjenje Invazivnih tujerodnih vrst in prekomerno objedanje divjadi dodatno ogrožata stabilnost gozdnih ekosistemov.

Vir: Gov.si

C4C_Mala-Dejanja_Zemljisca_Gobe-bonton
DELI
Naslovne kartice, Trajnostna raba zemljišč, Vsako dejanje šteje
Skrbim za gozdni bonton.

V gozdu smo le gostje. S spoštljivim ravnanjem in upoštevanjem osnovnih pravil obnašanja ohranjamo njegov ekosistem zasedanje in prihodnje generacije. Gozd doživljamo z vsemi čuti, ga ne poškodujemo, ne vznemirjamo in ne uničujemo njegovega ravnovesja ter prebivalcev. Le tako bo gozd ostal prostor miru, življenja in trajnostne prihodnosti.

Vir:  Gov.si

Sprememba rabe zemljišča lahko povzroči emisijo ali ponor

Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (angleško Land Use, Land-Use Change and Forestry – LULUCF) je eno od ključnih področij v boju s podnebnimi spremembami. Področje obsega dejavnosti, kot so gozdarstvo, raba kmetijskih in drugih zemljišč ter pridobivanje lesnih proizvodov.

Ukrepi za zmanjševanje emisij in povečanje ponorov zato predvidevajo spremembe v rabi zemljišč ali načinov gospodarjenja. 
Ali ste vedeli, da povprečno drevo v slovenskem gozdu letno iz atmosfere odvzame 14 kg CO₂?
Ponori ogljika odvzamejo CO₂ iz ozračja (odvzamejo več ogljika, kot ga oddajajo). Največji ponori na Zemlji so oceani, tla in gozdovi. V Sloveniji so najpomembnejši ponori ogljika gozdovi, ki CO₂ iz atmosfere s pomočjo fotosinteze pretvorijo v ogljik, ki se nato skladišči v nadzemni biomasi, podzemni biomasi, v odmrlem lesu, odpadu in v tleh.

Človekove dejavnosti prispevajo k spremembi podnebja

Človek je s svojimi dejavnostmi, kot so poraba fosilnih goriv, krčenje gozdov in živinoreja, pomembno prispeval h kopičenju toplogrednih plinov (ogljikovega dioksida – CO₂, metana – CH4, didušikovega oksida – N2O) v ozračju, kar je pripomoglo k podnebnim spremembam.
Največji viri emisij toplogrednih plinov v Sloveniji so:
  • 39 % - oskrba z energijo,
  • 32 % - promet,
  • 15 % - industrijski procesi ter raba goriv v industriji in gradbeništvu,
  • 10 % - kmetijstvo,
  • 3 % - odpadki.
Ali ste vedeli, da povprečno drevo v slovenskem gozdu v svoji življenjski dobi iz atmosfere odvzame 1 tono CO2?

Zakaj potrebujemo zdrave gozdove?

V Sloveniji so gozdovi ključni za odvzem CO₂ iz ozračja.

Gozdovi pokrivajo kar 60 % ozemlja Slovenije in hranijo okoli 130 milijonov ton ogljika oziroma 65 ton ogljika na prebivalca. Večina zasebne gozdne posesti v Sloveniji je zelo razdrobljena. Zaradi neizvajanja varstvenih in negovalnih del, zlasti pravočasnih redčenj in obnove v gozdovih, se slabšata razmerje razvojnih faz in delež nekaterih ključnih drevesnih vrst. Zato se slovenski gozdovi starajo in postajajo manj odporni na podnebne spremembe in naravne motnje.

Za zdravje gozdov poskrbimo tako, da redno izvajamo negovalna in varstvena dela, dela v gozdu s strani usposobljenih ljudi, gojimo rastišče primernih drevesnih vrst ter izvajamo dela ob primernem času. Zato poskrbite za dobro formo svojega gozda tudi vi!

S pravočasno obnovo in nego boste močno povečali njegovo odpornost na negativne vplive podnebnih sprememb.
Ali ste vedeli, da ogljik, ki ga je rastoče drevo odvzelo iz ozračja, predstavlja približno polovico suhe teže lesa?

Preklopimo na podnebju prijazno kmetovanje

Raba kmetijskih zemljišč pomembno vpliva na količino emisij CO₂ na področju kmetijstva.

S podnebju prijaznim kmetovanjem lahko blažimo podnebne spremembe. Emisije toplogrednih plinov lahko zmanjšamo z dobrimi kmetijskimi praksami, zlasti z ohranitveno obdelavo kmetijskih zemljišč in organskim gnojenjem, ki povečuje organsko snov (ponore) v tleh. Poleg tega skrbimo za zmanjševanje porabe mineralnih gnojil ter dobro tehnologijo reje živali.

S podnebju prijaznimi kmetijskimi praksami lahko povečamo zaloge organskega ogljika v tleh, s čimer prispevamo k blaženju podnebnih sprememb. Zato je pomembno, da ne uporabljamo kemičnih pesticidov in sintetičnih gnojil, antibiotikov in gensko spremenjenih organizmov ter prisegamo na kolobarjenje pridelovalnih površin.

Poleg pridelave visokokakovostne hrane ekološko kmetijstvo pomeni trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri ter uveljavljanje načela dobrobiti živali. V ekološkem kmetijstvu ni dovoljena uporaba mineralnih dušikovih gnojil, zelo omejena je uporaba pesticidov, prepovedana je uporaba gensko spremenjenih organizmov ter različnih regulatorjev rasti. Ob tem je zagotovljen neprestan nadzor nad pridelavo in predelavo pridelkov
Za ohranitveno kmetijstvo so tako bistveni trije principi:
  • nič ali minimalni posegi v tla,
  • stalna pokritost tal s poljščinami ali dosevki in rastlinskimi ostanki,
  • pester kolobar s čim več rastlinskimi vrstami.
Obnovitveno kmetijstvo rodovitnost tal in zdravje agroekosistema dosega z načeli ohranitvenega kmetijstva ter s pridelovanjem več poljščin hkrati, z mešanimi ali vmesnimi posevki, ohranjanjem živih korenin vse leto, optimizirano uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, uporabo biostimulatorjev ter pašo, kjer je ta mogoča.
Ali ste vedeli, da gozdovi pokrivajo kar 60 % ozemlja Slovenije in hranijo okoli 130 milijonov ton ogljika oz. 65 ton ogljika na prebivalca?

Varovanje tal

Tla so pogosto spregledana, čeprav so ključen in izredno pomemben del ne samo okolja,
ampak tudi podnebnega sistema.

Še en krog za les!

Les je poleg vode edini obnovljiv naravni vir v Sloveniji.

Koliko CO₂ hranijo leseni izdelki?

Raba lesa in lesenih izdelkov prispeva k blaženju podnebnih sprememb, saj se ogljik, ki se veže v lesni biomasi, naprej skladišči v lesnih proizvodih. Raba lesa torej podaljšuje shranjevanje ogljika in zmanjšuje emisije CO₂.

Drevesa odvzemajo CO₂ iz ozračja in vežejo ogljik v biomaso. Skladišče ogljika pa niso le drevesa, ampak tudi leseni izdelki. Lesene stavbe, ograje ali kosi pohištva večinoma dolgo shranjujejo ogljik.

Pri uporabi gozdne biomase se nič ne zavrže. Debla dreves predelajo v žagan les, lesne plošče, letve, pohištvo, tanjše kose lesa v kompozitne plošče, lesni sekanci, lubje in lesni ostružki pa predstavljajo vir energije. Lesene gradbene elemente se po koncu prve »življenjske dobe« lahko ponovno uporabi, na primer kot osnovni material za lesne kompozite. Ne nazadnje les lahko uporabimo tudi v energetske namene in za proizvodnjo biogoriv. Za energetske namene pa ne smemo uporabljati odpadnega lesnega materiala, ki vsebuje okolju škodljive snovi (laki, barve, lepila, zaščitna sredstva), saj se pri gorenju sprostijo v okolje.
Koliko CO₂ hranijo leseni izdelki?
  • V 1 dm3 trepetlikinega lesa je uskladiščenih 150 g ogljika (ekvivalent 550 g CO₂)
  • V 1 dm3 smrekovega lesa je uskladiščenih 200 g ogljika (ekvivalent 730 g CO₂)
  • V 1 dm3 bukovega lesa je uskladiščenih 300 g ogljika (ekvivalent 1100 g CO₂)

Trajnostna gradnja in URE

Na poti do brezogljične prihodnosti lahko s trajnostno gradnjo pomagate tudi vi.
Vsakodnevno ustvarjamo veliko dobrih in pozitivnih zgodb, ki uspešno pomagajo krotiti podnebne spremembe. Naj nas motivirajo in naj nam bodo kot družbi v navdih, da lahko skupaj poskrbimo za lepši jutri.
Omizje na drugi konferenci Stičišča za trajnostno prenovo in gradnjo stavb
Novica
21/05/25

Na Fakulteti za družbene vede danes poteka druga konferenca Stičišča za trajnostno prenovo in gradnjo stavb »Z novimi praksami do trajnostnih stavb«. Konferenca poteka v sodelovanju s SRIP Pametne stavbe […]

Preverite dogodke, ki se odvijajo v povezavi s podnebnimi spremembami. Sodelujte v iniciativah in akcijah, ki prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti. Pridružite se nam in postanite del rešitve.

Pobrskajte po knjižnici virov

Pojdi v knjižnico

O projektu

Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE ozavešča, izobražuje in usposablja s ciljem čim bolj učinkovite transformacije Slovenije v nizkoogljično družbo. S svojimi aktivnostmi partnerji projekta delujejo na področjih trajnostne mobilnosti, zelenega javnega naročanja, trajnostne gradnje in učinkovite rabe energije v stavbah ter podjetjih, odpadne hrane in rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF).

Cilj je učinkovito izvajanje ključnih ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2030.

e-novičnik in obvestila

Naš planet je na svoji najpomembnejši misiji. Do uspešne uresničitve ciljev lahko prispevate tudi vi. Prijavite se na naš e-novičnik in v e-poštni nabiralnik vam bomo poslali aktualne novice s področja blaženja in prilagajanja na vplive podnebnih sprememb.
Projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) in LIFE4ADAPT (101147797 - LIFE23-IPC-SI-LIFE4ADAPT) sta integralna projekta, sofinancirana s sredstvi Evropske unije, Podnebnega sklada in partnerjev projektov. Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
Podnebni sklad
Sofinancira Evropska unija
Nasvet za lep svet
Preberite več o projektu "Nasvet za lep svet."