Osebni avtomobili so glavni onesnaževalec, saj povzročajo 61 % vseh emisij CO2 iz cestnega prometa v EU. V 2018 je bila povprečna stopnja zasedenosti avta v Evropi le 1,6 osebe na avtomobil.
Vir: www.europarl.europa.eu
EU je v letu 2021 porabila 225 milijonov ton zdravju nevarnih kemikalij, od tega 40 milijonov ton rakotvornih, mutagenih in za razmnoževanje strupenih kemikalij, tako imenovane CMR, iz prve nevarnostne skupine.
Vir: www.delo.si
Leta 2022 je bilo proizvedenih rekordnih 62 milijonov ton e-odpadkov, kar je 82 % več kot leta 2010. Do leta 2030 se bo količina povečala še za 32 %, in sicer na 82 milijonov ton; to so milijarde dolarjev strateško dragocenih virov, ki so bili zapravljeni in odvrženi. Le 1 % povpraševanja po redkih zemeljskih elementih se pokrije z recikliranjem e-odpadkov.
Vir: Global Waste Monitor
Certifikata FSC in PEFC zagotavljata trajnostno pridobivanje lesa ob upoštevanju zakonodaje, skrbnem upravljanju gozdov in varovanju okolja. Hkrati prispevata k ohranjanju gozdov in spodbujanju odgovornih praks v gozdarstvu. V Sloveniji so certificirani vsi državni gozdovi in četrtina zasebnih gozdov.
Vir: Gozdis.si
Zaradi relativno nizke cene pnevmatik in zapletenosti recikliranja se po vsem svetu približno 41 % skupne količine izrabljenih pnevmatik zavrže na odlagališčih ali v skladiščih brez kakršnekoli predelave materiala ali energije.
Vir: www.sciencedirect.com
Leta 2022 je bilo v Evropi zbranih in recikliranih skupaj 55 milijonov ton papirja, kar pomeni 71-odstotno stopnjo recikliranja. Pri papirni embalaži je stopnja recikliranja še višja, saj se v Evropi reciklira 83 % papirne in kartonske embalaže. Papir je najbolj recikliran embalažni material, sledijo kovine (75 %), steklo (74 %) in plastika (41 %).
Vir: twosides.info
Evropejci v povprečju vsako leto porabijo skoraj 26 kilogramov tekstila in ga zavržejo približno 11 kilogramov. Rabljena oblačila se lahko izvozijo izven EU, vendar se večinoma (87 %) sežgejo ali odložijo na odlagališčih.
Vir: www.europarl.europa.eu
Poročilo Evropske komisije ugotavlja, da lahko z uporabo biološko razgradljivih čistil zmanjšamo onesnaževanje vode za do 50 %. Podjetja z zelenimi praksami čiščenja imajo 20-odstotno zmanjšanje stroškov poslovanja zaradi prihrankov pri odstranjevanju odpadkov in skladnosti z zakonodajo.
Vir: cleanchaps.com
Nakup električnih in elektronskih naprav z upoštevanjem določil iz Uredbe o ZeJN bo skupno pripomogel k zmanjšanju CO2izpustov za 2.637,29 t in prihranku energije v višini 7.644,32 MWh v življenjski dobi naprav.
Vir: Analiza učinkov zelenega javnega naročanja v Republiki Sloveniji
Raziskave kažejo, da ekološki bombaž potrebuje približno 88 % manj vode in 62 % manj energije kot običajni bombaž. Izdelki s certifikatom za ekološko pridelavo so pridelani brez uporabe sintetičnih pesticidov.
Vir: polygiene.com
V Evropi trenutno približno 40 % novih hladilnih in klimatskih naprav uporablja hladilna sredstva z nizkim potencialom globalnega segrevanja (GWP) v primerjavi z več kot 90 % pred desetletjem, ko so večinoma uporabljali sredstva z visokim GWP.
Vir: ChatGPT
Pravilna uporaba organskih gnojil po gnojilnem načrtu zmanjšuje izgube dušika in preprečuje onesnaževanje, saj rastlinam zagotavlja le toliko hranil, kot jih potrebujejo v rastni sezoni. Obenem omejuje emisije toplogrednih plinov ter varuje podtalnico pred onesnaženjem z nitrati.
Proizvodnja novega stola povzroči 72 kg emisij CO2e, pri obnovi stola pa nastane zgolj 36 kg CO2e.
Vir: Sustainable Office Solution
Modna industrija je odgovorna za 10 % svetovnih izpustov ogljika – več kot mednarodni leti in pomorski promet skupaj. Proizvodnja tekstila je odgovorna za približno 20 % svetovnega onesnaževanja voda, zlasti zaradi uporabe barv.
Vir: Vodnik po trajnostni potrošnji, Alenka Burja, ARSO 2023
Z gojitvenimi deli, ki vključujejo nego in obnovo gozda usmerjamo njegov razvoj, da optimalno izpolnjuje svoje funkcije. Porušeno razmerje razvojnih faz in manjša pestrost drevesnih vrst lahko močno zmanjšata njegovo odpornost na podnebne spremembe in naravne motnje. Širjenje Invazivnih tujerodnih vrst in prekomerno objedanje divjadi dodatno ogrožata stabilnost gozdnih ekosistemov.
Vir: Gov.si
Raziskave kažejo, da ekološki bombaž potrebuje približno 88 % manj vode in 62 % manj energije kot običajni bombaž. Izdelki s certifikatom za ekološko pridelavo so pridelani brez uporabe sintetičnih pesticidov.
Vir: polygiene.com
Slovenski gozdovi so pomembni ponori ogljika. Povprečno drevo v njih letno absorbira približno 14 kg ogljikovega dioksida (CO₂) in sprosti okoli 10 kg kisika (O₂). V svoji življenjski dobi iz ozračja odvzame 1 tono CO2, s čimer pomembno prispeva k blaženju negativnih vplivov podnebnih sprememb.
Vir: Doi.org
Približno 99 % ljudi na svetu diha zrak, ki presega mejne vrednosti kakovosti zraka in ogroža njihovo zdravje, več kot 13 milijonov smrti na svetu pa je vsako leto posledica okoljskih vzrokov, vključno z onesnaženjem zraka, ki se jim je mogoče izogniti.
Vir: Svetovna zdravstvena organizacija
Leta 2021 je v EU nastalo približno 188,7 kg odpadne embalaže na prebivalca (od 73,8 kg na prebivalca na Hrvaškem do 246,1 kg na prebivalca na Irskem).
Vir: ec.europa.eu
V 2020 je poraba tekstila na osebo v EU povprečno povzročila porabo 400 m2 zemlje, 9 m3 vode, 391 kg surovin in ogljični odtis 270 kg.
Vir: www.europarl.europa.eu
Emisije toplogrednih plinov pri električnih vozilih so za približno 17-30 % nižje od emisij bencinskih in dizelskih avtomobilov. Tudi proizvodnja električnih avtomobilov naj bi postala učinkovitejša, proizvodnja električne energije pa čistejša, vsako leto bi se lahko emisije življenjskega cikla tipičnega električnega vozila do leta 2050 zmanjšale za vsaj 73 %.
Vir: www.eea.europa.eu
V gozdu smo le gostje. S spoštljivim ravnanjem in upoštevanjem osnovnih pravil obnašanja ohranjamo njegov ekosistem zasedanje in prihodnje generacije. Gozd doživljamo z vsemi čuti, ga ne poškodujemo, ne vznemirjamo in ne uničujemo njegovega ravnovesja ter prebivalcev. Le tako bo gozd ostal prostor miru, življenja in trajnostne prihodnosti.
Vir: Gov.si
Spodbujanje lokalne pridelave in ohranjanje starih sort, kot so slovenski fižol, ajda in čebula, zmanjšuje odvisnost od globalnih dobavnih verig in krepi prehransko samozadostnost lokalnih skupnosti. Poleg tega ohranja kulturno dediščino, tradicionalne kmetijske metode in kulinarične posebnosti.
Vir: Vrtičkarji.si
Te prakse zmanjšujejo vplive podnebnih sprememb in omogočajo trajnostno pridelavo hrane. S podnebju prijaznim kmetovanjem lahko emisije CO2 na hektar zmanjšamo do 66 % v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom.
Vir: FAO.org in Ohranitveno kmetijstvo
Med letoma 2010 in 2021 je bilo zabeleženo 398-odstotno povečanje števila certificiranih proizvodov z evropskim znakom za okolje.
Vir: www.eea.europa.eu
Sajenje dreves prispeva k blaženju podnebnih sprememb, saj drevesa absorbirajo ogljikov dioksid (CO₂) proizvajajo kisik (O₂) ter dolgoročno shranjujejo ogljik (C) v lesu. Hkrati preprečujejo erozijo tal, izboljšujejo kakovost zraka in vode ter spodbujajo biotsko raznovrstnost. Poleg okoljskih koristi prispevajo tudi k estetskemu videzu okolja in ustvarjajo prijeten prostor za rekreacijo in sprostitev.
