Vetrne elektrarne so zasnovane tako, da trajajo dolgo, običajno od 25 do 30 let ali celo več. Z napredkom tehnologije in rednim vzdrževanjem se njihovo delovanje lahko še dodatno podaljša, kar omogoča zanesljivo proizvodnjo energije skozi več desetletij.

Postavitev sončnih elektrarn na objekte, ki so zaščiteni kot kulturna dediščina, je možna, a le pod določenimi pogoji. Elektrarne morajo biti postavljene tako, da ne kvarijo videza stavbe ali spreminjajo njene zgodovinske značilnosti. Za tovrstne objekte so na voljo tudi barvani sončni paneli, ki se lahko ujemajo z izgledom stavbe, a ti paneli imajo nekoliko slabši izkoristek (za približno 20 %) in višjo ceno v primerjavi s standardnimi črnimi ali modrimi paneli.

Med izdelavo sončnih panelov se res ustvari nekaj emisij, a te se povrnejo že v prvem letu delovanja. Nato pa sončni paneli več kot 25 let proizvajajo čisto energijo brez dodatnih emisij, kar pomeni, da dolgoročno pripomorejo k zmanjšanju emisij CO2.

Bleščanje sončnih panelov ob avtocestah lahko moti voznike, vendar je to mogoče omiliti z ustrezno postavitvijo in izbiro panelov. Paneli iz monokristalnega silicija imajo nizko odbojnost, pogosto nižjo od navadnih oken ali vode. Dodatni ukrepi, kot so črni okvirji in rahlo nagnjeni paneli, še dodatno zmanjšujejo bleščanje. Kar se tiče ptic, jih lahko odsev sončnih panelov zavede, saj jih lahko zamenjajo za vodno površino. V te namene se razvijajo sistemi, ki s pomočjo kamer in umetne inteligence zaznajo ptice ter preprečijo trke.

Danes lahko tudi, če nimaš svojega prostora za postavitev sončne elektrarne, investiraš v skupnostne sončne elektrarne. Na ta način lahko prispevaš k proizvodnji čiste energije in znižaš svoje stroške elektrike.

V Sloveniji skoraj vsi uporabljeni sončni paneli (99 %) temeljijo na siliciju, ki ne vsebuje nevarnih snovi, kot sta kadmij in nikelj. Le manjši delež svetovnega trga (5 %) uporablja tehnologije, ki vsebujejo kadmij, a te tehnologije v Evropi skoraj niso prisotne. Poleg tega so te snovi v trdnem stanju in zelo slabo topne v vodi, kar pomeni, da ne predstavljajo tveganja za podtalnico. Novi tipi sončnih celic, ki se razvijajo (kot so perovskitne in organske), prav tako ne vsebujejo teh nevarnih snovi.

Čeprav mnogi še vedno menijo, da so vetrne elektrarne predrage, realnost kaže drugačno sliko. V zadnjih letih je vetrna energija postala ena najcenejših tehnologij za proizvodnjo električne energije. Stroški proizvodnje iz novih vetrnih elektrarn so se precej znižali in dosegajo nižjo ceno od konvencionalnih virov energije, kot so premog, jedrska energija in plin. Najbolj ekonomični vetrni projekti imajo obratovalne stroške približno 45 EUR/MWh, kar jih postavlja med najcenejše vire energije. Za primerjavo, stroški velikih sončnih elektrarn znašajo okoli 57 EUR/MWh, medtem ko je geotermalna energija dražja, s stroški okoli 73 EUR/MWh. Ti podatki jasno kažejo, da vetrna energija ni le konkurenčna, ampak v mnogih primerih tudi cenejša alternativa konvencionalnim virom energije . V Sloveniji je izraba vetrne energije še vedno omejena, predvsem zaradi nižjega energijskega potenciala, težav pri umeščanju v prostor in nasprotovanj lokalnih interesnih skupin. Kljub temu so večji projekti, kot so vetrna polja, najcenejša in najučinkovitejša možnost, saj omogočajo izkoriščanje večjih turbin z večjo nazivno močjo. S tehnološkim napredkom in večjo uporabo večjih projektov vetrnih polj lahko v prihodnosti pričakujemo še nadaljnje zniževanje stroškov, kar bo vetrno energijo naredilo še dostopnejšo in konkurenčnejšo.

Če so sončne elektrarne pravilno načrtovane, lahko celo pomagajo naravi. Ustvarjajo nova zatočišča za živali, podpirajo biotsko raznovrstnost in pogosto omogočajo rast travnikov in divjih cvetlic, ki so koristne za žuželke.

Vetrne elektrarne same morda res ne morejo vedno zagotavljati stalne oskrbe, saj je veter nepredvidljiv. A če združimo več obnovljivih virov energije – kot so veter, sonce, voda, biomasa in geotermalna energija – skupaj z naprednimi sistemi za shranjevanje energije, je možno ustvariti stabilno in zanesljivo energetsko oskrbo. Na primer, kadar ni vetra, lahko energijo zagotavljajo drugi viri, kot so sončne elektrarne ali hidroelektrarne. Poleg tega se tehnologije za shranjevanje energije hitro razvijajo, kar pomeni, da lahko presežke energije, ki jih proizvedejo vetrne elektrarne v vetrovnih dneh, shranimo in uporabimo, ko je poraba večja ali veter šibkejši. Vetrna energija že danes pokriva pomemben del potreb po elektriki v Evropski uniji. Leta 2022 je zagotavljala 16 % potreb po električni energiji, pričakuje pa se, da bo do leta 2030 ta delež presegel 33 %. Tako bo vetrna energija postala eden ključnih virov za dosego energetskih ciljev EU v prihodnosti.

Čeprav so nekateri materiali in paneli izdelani v tujini, večino stroškov in koristi od postavitve sončne elektrarne ostane doma. Poleg tega se Evropska unija usmerja k povečanju domače proizvodnje solarnih tehnologij, tudi v Sloveniji pa imamo proizvajalce sončnih panelov.