Nasprotno pa odgovorni investitorji sodelujejo z lokalnim prebivalstvom ter iščejo rešitve, ki so koristne za celotno skupnost, ohranjajo naravo in skrbijo za kakovost bivalnega okolja. Z uvajanjem skupnostnih modelov lastništva lahko prebivalci sodelujejo pri projektih, s čimer se koristi pravično porazdelijo, kar vodi v bolj demokratičen način upravljanja z energijo. Ti modeli omogočajo, da koristi vetrnih elektrarn ostanejo v lokalnem okolju, na pregleden način, ki koristi tako ljudem kot naravi. Čeprav je mogoče vetrne elektrarne postaviti tudi na zavarovanih območjih ob upoštevanju ustreznih ukrepov za zaščito okolja, je bolj smiselno najprej izkoristiti kraje, ki ne predstavljajo problemov glede umeščanja v prostor. Z določitvijo prednostnih območij bo Slovenija usmerila investitorje tja, kjer bodo vetrne elektrarne povzročile najmanj škode naravi, okolju in ljudem.

Vetrne elektrarne same morda res ne morejo vedno zagotavljati stalne oskrbe, saj je veter nepredvidljiv. A če združimo več obnovljivih virov energije – kot so veter, sonce, voda, biomasa in geotermalna energija – skupaj z naprednimi sistemi za shranjevanje energije, je možno ustvariti stabilno in zanesljivo energetsko oskrbo. Na primer, kadar ni vetra, lahko energijo zagotavljajo drugi viri, kot so sončne elektrarne ali hidroelektrarne. Poleg tega se tehnologije za shranjevanje energije hitro razvijajo, kar pomeni, da lahko presežke energije, ki jih proizvedejo vetrne elektrarne v vetrovnih dneh, shranimo in uporabimo, ko je poraba večja ali veter šibkejši. Vetrna energija že danes pokriva pomemben del potreb po elektriki v Evropski uniji. Leta 2022 je zagotavljala 16 % potreb po električni energiji, pričakuje pa se, da bo do leta 2030 ta delež presegel 33 %. Tako bo vetrna energija postala eden ključnih virov za dosego energetskih ciljev EU v prihodnosti.

Bleščanje sončnih panelov ob avtocestah lahko moti voznike, vendar je to mogoče omiliti z ustrezno postavitvijo in izbiro panelov. Paneli iz monokristalnega silicija imajo nizko odbojnost, pogosto nižjo od navadnih oken ali vode. Dodatni ukrepi, kot so črni okvirji in rahlo nagnjeni paneli, še dodatno zmanjšujejo bleščanje. Kar se tiče ptic, jih lahko odsev sončnih panelov zavede, saj jih lahko zamenjajo za vodno površino. V te namene se razvijajo sistemi, ki s pomočjo kamer in umetne inteligence zaznajo ptice ter preprečijo trke.

Sončne panele je možno reciklirati. Večina materialov, kot so steklo, aluminij in silicij, se lahko ponovno uporabi. V Evropi so proizvajalci celo zavezani, da poskrbijo za zbiranje in reciklažo starih panelov. Načini reciklaže so napredovali, tako da danes uspešno ločujejo različne dele panelov, kar omogoča njihovo ponovno uporabo. Na primer, iz solarnih celic lahko celo izločijo dragocene kovine, kot je srebro.

Sončni paneli lahko celo pomagajo kmetijstvu. Agrofotovoltaični sistemi, kjer se sončni paneli postavijo nad polja, omogočajo zaščito rastlin pred vročino in sušo, kar lahko poveča pridelek. Pravilno zasnovani sistemi so torej koristni tako za energijo kot kmetijstvo.

Požari v sončnih elektrarnah so redki. Največkrat do težav pride zaradi slabih inštalacij, ne pa zaradi samih panelov. Elektrarne imajo varnostne mehanizme, ki omogočajo, da se ob požaru varno izklopijo in pogasijo.

Res je, da vetrne elektrarne lahko predstavljajo nevarnost za ptice, še posebej za ujede, vendar so te nevarnosti majhne v primerjavi z drugimi dejavniki, kot so steklene stavbe, avtomobili in celo hišne mačke. Naravovarstveniki in znanstveniki zato skrbno načrtujejo, kje bodo postavljene vetrne turbine, da se izognejo območjem, kjer bi lahko ptice pogosteje trčile v njih. Še več, sodobne tehnologije pomagajo zmanjšati tveganje. Na primer, raziskave so pokazale, da če eno izmed lopatic turbine pobarvajo črno, se možnost trka zmanjša za več kot 70 %. Poleg tega nekatere vetrne elektrarne uporabljajo sisteme, ki zaznajo bližanje ptic in upočasnijo turbine, da preprečijo trčenja. Skratka, čeprav vetrne elektrarne lahko predstavljajo izziv za nekatere vrste ptic, sodobne rešitve in premišljeno načrtovanje močno zmanjšujejo te vplive, zato so škodljivi učinki majhni.

Če so sončne elektrarne pravilno načrtovane, lahko celo pomagajo naravi. Ustvarjajo nova zatočišča za živali, podpirajo biotsko raznovrstnost in pogosto omogočajo rast travnikov in divjih cvetlic, ki so koristne za žuželke.

Postavitev sončnih elektrarn na objekte, ki so zaščiteni kot kulturna dediščina, je možna, a le pod določenimi pogoji. Elektrarne morajo biti postavljene tako, da ne kvarijo videza stavbe ali spreminjajo njene zgodovinske značilnosti. Za tovrstne objekte so na voljo tudi barvani sončni paneli, ki se lahko ujemajo z izgledom stavbe, a ti paneli imajo nekoliko slabši izkoristek (za približno 20 %) in višjo ceno v primerjavi s standardnimi črnimi ali modrimi paneli.

Mnogi menijo, da so vetrne elektrarne neestetske in da kvarijo naravno podobo pokrajine, vendar je to mnenje pogosto subjektivno in odvisno od percepcije posameznika. Zasnova vetrnih elektrarn se nenehno izboljšuje, da bi bile bolj estetsko sprejemljive in se čim bolje vključile v okolje. V resnici vsak infrastrukturni poseg, kot so energetika, daljnovodi ali ceste, vpliva na izgled krajine, vetrne elektrarne pa niso izjema.

Velikost in obseg vpliva vetrnih elektrarn na okolico sta močno odvisna od dimenzij projekta. Veliki vetrni parki na hribovitih področjih lahko zahtevajo gradnjo dostopnih cest in elektroenergetskih povezav, kar lahko bolj poseže v pokrajino kot na ravninskih območjih. Poleg tega, če so vetrne elektrarne postavljene v vidni medsebojni razdalji, se vizualni vpliv še poveča. Vidnost vetrnic se največkrat razprostira do približno 5 km od same elektrarne, čeprav je večina vizualnih vplivov omejena na območje do 1 km.

Pri načrtovanju vetrnih elektrarn se vedno opravi presoja vpliva na krajino in bivalno-kulturno okolje,
ki vključuje dva ključna vidika:

1. Vpliv na značaj krajine, ki ocenjuje, kako se vetrna elektrarna vizualno sklada z značilnostmi
   okolice, vključno s prepoznavnostjo in izjemnostjo pokrajine.
2. Vpliv na razglede s pomembnih točk, kjer se ocenjuje, kako postavitev vetrne elektrarne
   vpliva na vedute in estetsko izkušnjo opazovalca.

Ustrezno načrtovanje, pravilna izbira lokacije in pozornost do krajinske kompozicije lahko bistveno
omilijo vizualni vpliv vetrnih elektrarn. Takšne rešitve vključujejo premišljeno postavitev vetrnic in
uporabo naravnih elementov za njihovo boljšo integracijo v okolje.