OVE
30/01/26
Slovenija je v zadnjih štirih letih več kot potrojila kapacitete sončnih elektrarn in s tem naredila pomemben premik pri izrabi domačega obnovljivega vira energije. Konec leta 2025 je bilo postavljenih […]
Voda
Tradicija in prihodnost hidroenergije
Slovenija že stoletja črpa energijo iz svojih voda, ki so osnova za proizvodnjo čiste električne energije. Naše hidroelektrarne, ki so že tradicionalno ključni del energetske preskrbe, so ključne za zanesljivo prihodnost našega energetskega sistema. Tradicija izkoriščanja vodnih virov pa se danes prepleta s sodobnimi standardi varovanja okolja in energijske učinkovitosti.
Miti in resnice 
Uporabne povezave
Pomen majhnih hidroelektrarn
Z majhnimi hidroelektrarnami (mHE), nazivne moči pod 10 MW, se tradicionalno izkorišča energija vodotokov za proizvodnjo elektrike po celotnem območju države. Tudi tu se spoprijemamo z omejitvami pri njihovem umeščanju v prostor z vidika varstva narave (z vidika kvalifikacijskih vodnih in obvodnih organizmov in HT za območja Natura 2000, naravnih vrednot, vezanih na vodo in zavarovanih območij vodotokov) in upravljanja z vodami (varstva, rabe in urejanja voda, kot npr. kontinuiteta vodnega toka, zmanjšan pretok vode, transport sedimentov). Zato NEPN upošteva usmeritve Resolucije o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050.
Naše hidroelektrarne
Naše hidroelektrarne so že tradicionalno ključni del domače energetske preskrbe, saj proizvedejo skoraj 42 odstotkov električne energije v Sloveniji (4895 GWh). NEPN in Resolucija o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 opredeljujeta hidroenergijo kot ključni steber v širšem naboru obnovljivih virov energije. Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 (ReSPR50) nadalje določa smernice za nadgradnjo obstoječih hidroelektrarn ter iskanje novih priložnosti na večjih rekah, kot sta Drava in Sava, in manjših (Kamniška Bistrica, Savinja) s posebnim poudarkom na okoljski usklajenosti in minimalnem vplivu na ekosisteme.
Strateški razvoj
Analize kažejo, da najbolj ambicioznih ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, deleža OVE in tudi ciljev učinkovite rabe energije, ob hkratnem zagotavljanju zanesljive oskrbe z električno energijo (do 2030 in 2040), ne bomo uspeli doseči brez nadaljnjega izkoriščanja hidropotenciala. Hidroelektrarne predstavljajo najbolj zanesljiv vir domače energije iz obnovljivih virov, zmanjšujejo uvozno odvisnost Slovenije, s čimer povečujejo energetsko varnost ter nadalje predstavljajo pomemben vir za diverzificiranje proizvodnje električne energije v zimskem obdobju ter v obdobju kritičnih obremenitev, tudi kot podpora delovanju sončnih elektrarn.
Potencial rek
Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 poudarja pomen novogradnje, prenove in tehnološke nadgradnje hidroelektrarn, hkrati pa ohranja ravnovesje med človekovimi potrebami in naravnim okoljem. Posebna pozornost je namenjena izkoriščanju potenciala večjih in manjših rek. Z izboljšanjem tehnologije in naraščajočimi potrebami po obnovljivih virih energije lahko pričakujemo nadaljnji razvoj hidroenergije.
Upoštevanje ekoloških standardov
Slovenija se zavzema za harmonično sožitje svojih hidroelektrarn z naravnim okoljem, pri čemer je vsak nov projekt zasnovan tako, da prispeva k trajnostnemu razvoju in upošteva najstrožje ekološke standarde. S tem pristopom hidroenergija ni le del naše energetske neodvisnosti, temveč tudi izraz naše zavezanosti k čistemu in zdravemu okolju.
Povezovanje narave in tehnologije
Vodna energija je v Sloveniji več kot samo oblika proizvodnje energije – je povezovanje narave, tehnologije in družbe v skupnem prizadevanju za čistejši jutri. Naš cilj je, da izkoristimo moč vode, da osvetlimo, ogrejemo in poganjamo našo deželo s čisto, obnovljivo in zanesljivo energijo, ki bo zagotavljala svetlejšo prihodnost za vse.
Povezane novice
OVE
16/10/25
V okviru Tedna za podnebje je na Fakulteti za družbene vede potekal Podnebni dialog – 2045 je pred vrati, ki ga je organiziralo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE). […]
OVE
21/07/25
V projektu LIFE IP CARE4CLIMATE se na pilotnih območjih Goričkega posvečamo raziskovanju vpliva različnih praks upravljanja travišč na emisije toplogrednih plinov. S pomočjo merilnih naprav, ki jih je razvil Laboratorij za elektronske naprave Gozdarskega inštituta […]
OVE
31/01/25
Slovenija začenja ambiciozen sedemletni projekt LIFE4ADAPT, s katerim želi okrepiti svojo odpornost na podnebne spremembe. S projektom, vrednim 26,6 milijona evrov, od katerih 14,2 milijona evrov prispeva Evropska unija, bo […]
OVE
18/06/25
Od 16. do 26. junija 2025 v Bonnu v Nemčiji poteka 62. zasedanje dveh pomožnih teles Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC): Pomožnega telesa za izvajanje (SBI) in […]
OVE
14/05/25
Na dopisni seji, ki je potekala od 8. do 12. maja 2025, so člani Podnebnega sveta sprejeli Stališče o obravnavi Podnebnega zakona na Vladi Republike Slovenije. Podnebni svet Vlado poziva, […]
Viri energije
Veter
Veter je močan vir čiste, obnovljive energije. Z edinstvenim geografskim položajem, je vetrni potencial, poleg sonca, drugi najmočnejši dar narave v Sloveniji. S pomočjo sodobne tehnologije in zaradi ekonomske učinkovitosti postaja vetrna energija ena izmed ključnih elementov na poti k trajnostnemu razvoju.
Voda
Slovenija že stoletja črpa energijo iz svojih voda, ki so osnova za proizvodnjo čiste električne energije. Naše hidroelektrarne, ki so že tradicionalno ključni del energetske preskrbe, so ključne za zanesljivo prihodnost našega energetskega sistema.
Les
Lesna biomasa iz slovenskih gozdov predstavlja ključni vir obnovljive energije in igra pomembno vlogo v našem prizadevanju za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv. Gozdovi pokrivajo več kot polovico površine Slovenije, zaradi česar je lesna biomasa ena od najbolj dostopnih in trajnostnih energetskih rešitev.
O projektu
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE ozavešča, izobražuje in usposablja s ciljem čim bolj učinkovite transformacije Slovenije v nizkoogljično družbo. S svojimi aktivnostmi partnerji projekta delujejo na področjih trajnostne mobilnosti, zelenega javnega naročanja, trajnostne gradnje in učinkovite rabe energije v stavbah ter podjetjih, odpadne hrane in rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF).
Cilj je učinkovito izvajanje ključnih ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2030.
Cilj je učinkovito izvajanje ključnih ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2030.
