Novica
17/06/24
Objavljamo stališče Podnebnega sveta glede novega Energetskega zakona z dne 7. decembra 2023, ki ga je Podnebni svet na podlagi novih informacij dopolnil in sprejel na 7. redni seji Podnebnega […]
Kmetijstvo v času podnebnih sprememb — kako se prilagoditi?
Kmetijstvo spada med najranljivejše sektorje na podnebne spremembe, ki vse bolj negativno vplivajo na količino in kakovost pridelkov ter stabilnosti pridelave. Pospešeno prilagajanje kmetijstva je nujno, tako za povečanje odpornosti in dolgoročne vzdržnosti kmetij, kot tudi za zaščito prehranske varnosti.
Vas tema kmetijstva posebej zanima? Zaupajte nam svoj e-naslov in se naročite na naše mesečne novice.
Vas tema kmetijstva posebej zanima? Zaupajte nam svoj e-naslov in se naročite na naše mesečne novice.
Podnebne spremembe vse bolj ogrožajo slovensko kmetijstvo
Zaradi globalnega segrevanja se slovensko kmetijstvo sooča z vse pogostejšimi in intenzivnejšimi pojavi ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so suša, pozeba, neurja s točo, vročinski valovi in pretople zime, kot tudi z netipičnim vremenom v posameznih delih rastne sezone. Hkrati narašča pritisk zaradi prerazmnožitve in pojava novih škodljivcev in bolezni, težave povzročajo tudi invazivne rastlinske in živalske vrste, spreminjajo pa se tudi pogoji za kmetovanje. V obdobju od 2003 do 2024 je kmetijstvo v Sloveniji utrpelo preko milijarde evrov škode zaradi različnih naravnih nesreč. Največjo škodo so povzročile suše, pozebe in neurja s točo. Analize preteklih trendov in modelske projekcije podnebnih sprememb pa jasno kažejo, da se bodo vplivi podnebnih sprememb še zaostrovali. Zato bo potrebno prilagajanje kmetijstva nujno pospešiti z izvajanjem ukrepov in politik, katerih cilj je zmanjšati ranljivost in okrepiti odpornost kmetijstva na trenutne in pričakovane vplive podnebnih sprememb.
Prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam
Poznamo številne ukrepe za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam, ki pa se razlikujejo glede na način izvajanja in učinkovitost. Nekatere ukrepe izvajajo kmetje samoiniciativno, na primer spreminjajo načine pridelave, druge financira ali izvaja država.
Za uspešno prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam pa je potrebno usklajeno delovanje na vseh ravneh. Tako se večina ukrepov za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam trenutno izvaja v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo. Sem sodijo investicijski ukrepi, kot so izgradnja in posodobitev namakalnih sistemov, nakup namakalne opreme, postavitev protitočnih mrež in protislanske zaščite, postavitev trajnih nasadov z odpornimi sortami, prilagoditev hlevov na vročinski stres in postavitve rastlinjakov. Prav tako se s plačili spodbuja vstop v kmetijsko-okoljsko-podnebne ukrepe, ki spodbujajo trajnostno obdelavo in oskrbo tal ter uvajanje bolj odpornih sort rastlin.
Na horizontalni ravni se izvajajo intervencije na področju znanja in inovacij, na primer usposabljanja s področja prilagajanja za kmete in kmetijske svetovalce. Ustvarjanje in izmenjava znanja poteka v okviru operativnih skupin oziroma projektov EIP in konzorcijev institucij znanja, ki povezujejo celotno verigo znanja in krepijo razvoj novih pristopov in tehnologij, med drugim tudi na področju prilagajanja.
Izvajajo pa se tudi nacionalni ukrepi, ki se financirajo samo iz nacionalnega proračuna. Primeri teh ukrepov vključujejo subvencioniranje zavarovalnih premij proti različnim podnebnim nevarnostim (toča, pozeba itd.), odškodnine v primeru razglašenih naravnih nesreč v kmetijstvu, vzdrževanje namakalnih sistemov, spremljanje in monitoring škodljivcev ter bolezni ter vlaganja v nove raziskave (CRP in drugi raziskovalni projekti).
Pomembne so tudi javne službe v kmetijstvu, ki izvajajo strokovne naloge in predstavljajo most med raziskavami, javno službo kmetijskega svetovanja in kmetijsko prakso, ter so pomemben mehanizem za hitrejše prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam. Z vsemi naštetimi ukrepi se v Sloveniji obvladujejo podnebna tveganja v kmetijstvu in zagotavlja večjo stabilnost pridelave. Ne glede na vse to, pa se škodi in posledicam vremenskim ekstremom, kot so pozebe, neurja s točo, poplave in suša v kmetijstvu, ni mogoče v celoti izogniti ali se jim stoodstotno prilagoditi.
Izvajajo pa se tudi nacionalni ukrepi, ki se financirajo samo iz nacionalnega proračuna. Primeri teh ukrepov vključujejo subvencioniranje zavarovalnih premij proti različnim podnebnim nevarnostim (toča, pozeba itd.), odškodnine v primeru razglašenih naravnih nesreč v kmetijstvu, vzdrževanje namakalnih sistemov, spremljanje in monitoring škodljivcev ter bolezni ter vlaganja v nove raziskave (CRP in drugi raziskovalni projekti).
Pomembne so tudi javne službe v kmetijstvu, ki izvajajo strokovne naloge in predstavljajo most med raziskavami, javno službo kmetijskega svetovanja in kmetijsko prakso, ter so pomemben mehanizem za hitrejše prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam. Z vsemi naštetimi ukrepi se v Sloveniji obvladujejo podnebna tveganja v kmetijstvu in zagotavlja večjo stabilnost pridelave. Ne glede na vse to, pa se škodi in posledicam vremenskim ekstremom, kot so pozebe, neurja s točo, poplave in suša v kmetijstvu, ni mogoče v celoti izogniti ali se jim stoodstotno prilagoditi.
Strateško načrtovanje prilagajanja podnebnim spremembam
Slovenija je svoj prvi strateški dokument iz področja prilagajanja podnebnim spremembam, Strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam (2008), pripravila na področju kmetijstva in gozdarstva. Da je kmetijstvo zelo ranljivo, je ponovno potrdila tudi stroka v novi Sektorski oceni podnebne ranljivosti in tveganj na državnem nivoju za kmetijstvo (2025), ki jasno kaže na trend zviševanja tveganj vseh podnebnih nevarnosti v kmetijstvu. Ocena je bila pripravljena na podlagi zahtev novega Podnebnega zakona v okviru priprave nove nacionalne Strategije prilagajanja podnebnim spremembam, ki bo temeljni dokument za pripravo politik in usmeritev za prilagajanje za deset prednostnih sektorjev, med njimi tudi za kmetijstvo. Določala bo usmeritve in cilje na področju prilagajanja podnebnim spremembam v Sloveniji. Nacionalni strategiji bo sledila priprava in sprejetje 12 regionalnih akcijskih načrtov, ki bodo vsebovali ukrepe za prilagajanje na regionalni ravni.
Dodatne aktivnosti
Pristojno ministrstvo za kmetijstvo pa z dodatnimi aktivnostmi še dodatno krepi področje prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam na način, da bo to čim bolj celovito in sistematično načrtovano ter usklajeno:
1) Uspešno sledi priporočilom Računskega sodišča iz revizije Učinkovitost Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam.
2) Na novo je uredilo področje podnebnih sprememb v Zakonu o kmetijstvu, vključeno je bilo sistemsko urejanje področja prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam (ukrepanje in zbirka podatkov o prilagajanju) in pripravljena je bila natančna navezava na Podnebni zakon.
3) Vsako leto objavlja Podnebno poročilo o stanju v kmetijstvu. Gre za prvi tovrstni dokument, ki združuje razpršene strokovne podlage in informacije na področju podnebnih sprememb v kmetijstvu (prilagajanja in blaženja).
4) Nadgradilo je Portal znanja, na katerem so sistematično objavljeni rezultati raziskav in druge informacije, tudi na področju prilagajanja.
5) V okviru projekta LIFE4ADAPT bo razvilo spletno aplikacijo za hitro odzivanje na škodne dogodke na kmetijskih zemljiščih (suše, pozebe, toče …), sodeluje pri vzpostavitvi petih regionalnih demonstracijskih centrov za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam.
6) Načrtuje, da bo v novem programskem obdobju 2028-2034, z vidika prilagajanja, posebno pozornost namenilo investicijam v namakalne sisteme, mreže proti toči, sisteme za preprečevanje pozeb in rastlinjake, kot tudi ukrepom za hitro in učinkovito odzivanje na naravne nesreče.
Povezave
Novice
Vse novice
Vsakodnevno ustvarjamo veliko dobrih in pozitivnih zgodb, ki uspešno pomagajo krotiti podnebne spremembe. Naj nas motivirajo in naj nam bodo kot družbi v navdih, da lahko skupaj poskrbimo za lepši jutri.
Novica
11/09/26
Okoljski pregled Slovenije 2026, neodvisna ocena napredka Slovenije na področju okoljske in podnebne politike ugotavlja napredek na več področjih, hkrati pa opozarja na vrzeli: pritiske na biotsko raznovrstnost, zamude pri […]
Novica
11/09/26
Od letošnjega leta 13. septembra praznujemo Mednarodni dan jam in krasa, ki ga je 12. novembra 2025 razglasila Generalna konferenca UNESCO. Slovenija bo prvi mednarodni dan obeležila v Postojni, kjer […]
Novica
28/08/26
CIPRA Slovenija v sodelovanju s Cankarjevim domom organizira projekcijo dokumentarnega filma Rekviem v belem – umirajoči ledeniki, ki bo 12. septembra 2026, ob 20. uri v Kosovelovi dvorani. Filmu bo sledil […]
Novica
24/08/26
Kako se na dvig morske gladine, vročinske valove, pomanjkanje vode in ekstremne vremenske dogodke prilagajajo obalne občine? Udeleženci enodnevnega dogodka Podnebni sprehod, ki ga je organizirala Skupnost občin Slovenije v […]
Novica
21/08/26
Adaptation Hubs odpira prvi evropski twinning, ki povezuje regije s podobnimi podnebnimi izzivi z vodilnimi regijami, ki so pripravljene deliti svoje izkušnje in rešitve, ki delujejo v praksi. Izmenjava bo […]
Novica
18/08/26
V okviru projekta LIFE4ADAPT, ki ga izvaja Ministrstvo za okolje in prostor, je nastal videoposnetek o dobrih praksah prilagajanja Krasa na podnebne spremembe, pri pripravi katerega sta sodelovala projektna partnerja Skupnost občin Slovenije in ZaVita. […]
Novica
14/08/26
Vabimo vas k sodelovanju v anketi o prilagajanju kmetijstva na suše, pozebo, točo, ekstremne temperature, poplave in druge podnebne nevarnosti.Zanima nas, katere ukrepe že izvajate, s kakšnimi ovirami se srečujete […]
Novica
11/08/26
Mag. Tanja Bolte je vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za okolje, naravo in podnebje na Ministrstvu za okolje in prostor. Njeno delo je usmerjeno v vodenje, oblikovanje okoljskih politik ter […]
Novica
11/08/26
Zachary Azdad je magistriral iz evropskih zadev na Inštitutu za politične študije v Grenoblu. Med študijem na Queen’s University v Belfastu se je v okviru programa ERASMUS začel zanimati za […]
Novica
11/08/26
Tomaž Lazar je razvil dostopen sistem za indikativni monitoring kakovosti zraka, ki občinam omogoča celovit vpogled v stanje okolja. Njegovo delo vključuje meritve prašnih delcev, plinov in hrupa ter ozaveščanje […]
Dogodki
Vsi dogodki
Preverite dogodke, ki se odvijajo v povezavi s podnebnimi spremembami. Sodelujte v iniciativah in akcijah, ki prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti. Pridružite se nam in postanite del rešitve.
Dogodek
18/11/2026
Direktorat za lesarstvo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport vabi javne naročnike na brezplačno delavnico o zelenem javnem naročanju projektiranja in izvedbe gradnje stavb. Delavnica bo izvedena v dveh terminih, […]
Dogodek
14/10/2026
Direktorat za lesarstvo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport vabi javne naročnike na brezplačno delavnico o zelenem javnem naročanju projektiranja in izvedbe gradnje stavb. Delavnica bo izvedena v dveh terminih, […]
Dogodek
09/10/2026
Ministrstvo za okolje in prostor vabi na brezplačno spletno izobraževanje o izvedbi analize oziroma predhodnega preverjanja trga pred začetkom postopka javnega naročanja, ki bo izvedeno v dveh terminih, in sicer […]
Pobrskajte po knjižnici virov
Pojdi v knjižnico
O projektu 
Projekt LIFE4ADAPT podpira uresničevanje nacionalne strategije prilagajanja podnebnim spremembam in krepi odpornost Slovenije na vse pogostejše ekstremne vremenske dogodke in dolgoročne okoljske spremembe.
S projektom razvijamo znanje in podatke za vodenje politik in izvajanje ukrepov prilagajanja, pilotne ukrepe s področij upravljanja voda, narave, kmetijstva, gozdarstva, zdravja in gospodarstva, komunikacijske in izobraževalne aktivnosti za boljše razumevanje in odzivanje na podnebne izzive, usposabljanja za državno, regionalno in lokalno raven ter finančne mehanizme, ki omogočajo izvedbo prilagoditvenih ukrepov.
LIFE4ADAPT povezuje znanost, politiko in ljudi – za varno, odporno in trajnostno prihodnost.
S projektom razvijamo znanje in podatke za vodenje politik in izvajanje ukrepov prilagajanja, pilotne ukrepe s področij upravljanja voda, narave, kmetijstva, gozdarstva, zdravja in gospodarstva, komunikacijske in izobraževalne aktivnosti za boljše razumevanje in odzivanje na podnebne izzive, usposabljanja za državno, regionalno in lokalno raven ter finančne mehanizme, ki omogočajo izvedbo prilagoditvenih ukrepov.
LIFE4ADAPT povezuje znanost, politiko in ljudi – za varno, odporno in trajnostno prihodnost.
