Naš planet je na svoji najpomembnejši misiji. Bremenijo ga izpusti toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Na poti v brezogljično prihodnost mu lahko pomaga prav vsakdo izmed nas. Kajti sprememba naših navad lahko spremeni podnebje na bolje. Zato odigraj glavno vlogo, izberi svoje dejanje in ga spremeni v trajnostno navado.

Od leta 1980 do leta 2024 se je svetovna povprečna temperatura dvignila za skoraj 1 °C (od predindustrijske dobe do leta 1980 za okrog 0,5 °C), v Sloveniji pa za 2,5 °C.

V zadnjih dvajsetih letih (2005–2024) je bila povprečna temperatura v Sloveniji za 2,1 °C višja kot v referenčnem obdobju 1850–1900, v zadnjem desetletju (2015–2024) pa že za 2,4 °C. Pričakovati je, da se bo segrevanje nadaljevalo, intenzivnost pa bo v veliki meri odvisna od prihodnjih emisij toplogrednih plinov.

Posledice podnebnih sprememb so vse pogostejše in intenzivnejše. V zadnjih desetletjih narašča število vročih dni (nad 30 °C) in ekstremno vročih dni (nad 35 °C), medtem ko se število ledenih dni zmanjšuje. Poletje 2024 je bilo najtoplejše od leta 1950 dalje, kar potrjuje trend naraščanja temperatur. Poleg vročinskih valov Slovenijo vse pogosteje prizadenejo tudi drugi ekstremni vremenski dogodki, kot so poplave, suše, pozebe in toča. V zadnjem desetletju so se zvrstile številne naravne nesreče, med drugim žledolom leta 2014, množičen napad podlubnikov v letih 2015 in 2016, vetrolomi v letih 2017 in 2018, suša in požar na Krasu leta 2022 ter katastrofalne poplave leta 2023.

Podnebne spremembe vplivajo tudi na padavinske vzorce. Kljub temu da skupna letna količina padavin ne kaže jasnega trenda, so spremembe očitne glede na letne čase – pozimi je padavin več, poleti manj, kar povečuje tveganje za suše in hidrološke primanjkljaje. Dolgotrajna sušna obdobja postajajo pogostejša in intenzivnejša, medtem ko ekstremne padavine povzročajo poplave ter škodo na infrastrukturi, pridelkih in ekosistemih.

Ogrevanje ozračja močno vpliva tudi na zimske razmere. Zmanjšuje se višina in trajanje snežne odeje, kar vpliva na vodno bilanco in smučarski turizem. Triglavski ledenik, ki se od 80. let prejšnjega stoletja hitro krči, danes predstavlja le še ostanek nekdanjega ledeniškega območja.

Podnebne spremembe spreminjajo tudi rastne pogoje. Daljša rastna sezona in višje temperature vplivajo na kmetijsko proizvodnjo, širjenje škodljivcev ter pojav alergenega cvetnega prahu. Zaradi milejših zim se širijo tudi prenašalci bolezni, kot so komarji in klopi, kar povečuje tveganje za bolezni, kot sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis.

Več o preteklem in sedanjem podnebju v Sloveniji si lahko preberete na spletni strani Arso - Podnebje, več o podnebnih spremembah pa na Arso – Podnebne spremembe.

Osrednja naloga Pariškega podnebnega sporazuma je okrepiti globalni odziv na grožnje podnebnih sprememb. Podpisali so ga 22. aprila 2016, Evropska unija ga je ratificirala 5. oktobra 2016. Države podpisnice so se s podpisom sporazuma zavezale k omejitvi dviga svetovne povprečne temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo s prizadevanjem za ambicioznejšo omejitev dviga svetovne povprečne temperature na 1,5 °C. Sporazum med drugim načrtuje omejitev človeških izpustov toplogrednih plinov med letoma 2050 in 2100 na toliko, da jih bodo drevesa, zemlja in oceani še sposobni sprejeti.

Povečanje sposobnosti prilagajanja škodljivim učinkom podnebnih sprememb ter uskladitev finančnih tokov z razvojnimi usmeritvami, ki vodita v zmanjševanje emisij TGP in v večjo odpornost družbe proti spremembi podnebja sta druga dva ključna cilja Pariškega podnebnega sporazuma.