Energetski svetovalci opažajo, da ljudje danes veliko pogosteje kot o ogrevanju razmišljajo o hlajenju. Dolgotrajni vročinski valovi spreminjajo način prenov in gradnje hiš, vse več pa je tudi energetske revščine.

“Včasih smo razmišljali predvsem o tem, da nas pozimi ne bi zeblo. Danes pa imamo vedno več težav z vročino,” pravi Dalibor Šoštarič, energetski svetovalec mreže ENSVET, ki deluje v okviru Eko sklada. V pisarni na Ptuju svetuje ljudem pri prenovah hiš, menjavi oken, fasad, ogrevalnih naprav in pri novogradnjah. V zadnjih letih opaža, da podnebne spremembe močno spreminjajo tudi način razmišljanja o bivanjskih prostorih. “Ko danes nekdo prenavlja hišo, ne razmišlja več samo o toplotnih izgubah pozimi, ampak tudi o tem, kako bo v hiši zdržal poleti. Vedno daljši vročinski valovi so postali realnost,” pripoveduje.

V njegovo pisarno prihajajo predvsem fizične osebe. Nekateri prenavljajo stare hiše, drugi gradijo nove. Najpogosteje jih sprva zanimajo subvencije, a sam pravi, da je to šele zadnji korak. “Najprej moramo ugotoviti, kako stavbo sploh pravilno prenoviti. Šele potem pride vprašanje subvencij.” V zadnjih letih so se subvencije tudi zvišale. Pri nekaterih javnih pozivih lahko občani dobijo do 40 odstotkov povrnjenih stroškov. Ob tem pa opaža še en pojav, ki je vedno izrazitejši – energetsko revščino.

Energetska revščina je najbolj vidna na podeželju

“Največ energetsko neučinkovitih hiš je v Podravju in Prekmurju. Predvsem na podeželju,” pravi Šoštarič. Veliko hiš, zgrajenih v 70., 80. in tudi v začetku 90. let, je po njegovih besedah danes energetsko zelo potratnih. “Od zunaj so lahko videti lepo ohranjene, a imajo slaba okna, neustrezno izolacijo in zastarele načine ogrevanja.”

Več o njegovem pričevanju in spreminjanju mest v dobro ljudi si preberite na spletni strani Večer.