Petra Očkerl, Inštitut za politike prostora v Mariboru: “Vidimo, da res manjka neka politična volja, pritisk, da bi se zgodile spremembe.”

Kje so mesta najbolj ranljiva? Vemo, da se Slovenija bolj segreva od svetovnega povprečja. In mesta se seveda segrevajo hitreje kot krajina ali podeželje – in tudi slovenska mesta se bolj segrevajo od večine evropskih mest. Dokazano je, da so mesta kritične točke, kar v zadnjih letih tudi res izkustveno ugotavljamo – poleti postajajo mesta nevzdržna za bivanje. Zato so vsi ukrepi, ki prispevajo k temu, da se ozračje manj segreva, zelo dobrodošli.

A če so mesta poleti izpostavljena vročini, imamo spomladi in jeseni težave s poplavami, pri čemer so mesta vse prej kot imuna nanje. Petra Očkerl: “V Sloveniji imamo v bistvu zelo velike težave s poplavami. Tudi gospodarska škoda od poplav je v bistvu najvišja v Evropi na enoto prostora in prebivalca, in to brez upoštevanja katastrofalnih poplav leta 2023.

In danes podnebni znanstveniki napovedujejo, da bo ravno vročina na eni strani in voda na drugi res velika težava v mestih. Ena glavnih težav je, kako obvladujemo vode, kako upravljamo vode v mestih. Med največjimi izzivi je dejstvo, da imamo meteorne vode speljane v iste odtoke kot fekalne vode, torej v kanalizacijo, in to v velikih nalivih, velikih pritiskih na ta sistem povzroči poplave – voda, ki ni samo meteorna voda, ampak je dejansko fekalna voda, poplavi.” 

Za vse navedeno obstajajo rešitve, skupni imenovalec urejanja prostora pa so – ozelenitve. “To je seveda zelo kompleksno vprašanje in gre za zelo obsežne spremembe. Obstaja pa že zelo veliko dobrih zgledov iz tujine, kako vodo čim bolj, čim dalj časa obdržati lokalno na lokaciji, kjer je padla. Ena od rešitev so deževni vrtovi, da se voda tam zadrži in počasi ponika, ali pa se celo zadrži v nekem zadrževalniku in jo potem lahko koristimo v času suše, ker tudi to je ena od težav, recimo za zelenje v mestih. To je zelena infrastruktura. Ključno je, da imamo čim več zelenja, ki zadržuje vodo.  Pri tem ne govorimo več samo o posameznih drevesih, ampak o sestavih dreves s podrastjo, z grmičevjem, dovolj površinami, ki niso tlakovane, ki so bodisi enostavno zemlja, trava, ali pa so vodoprepustni tlaki, ki omogočajo, da voda počasi na mestu ponika.”

Slomškov trg in odnos z drevesi

Nadvse pomembno pri upravljanju mest se ji zdi sodelovanje meščanov skozi participacijo in ostale mehanizme – pa tudi pri snovanju večjih projektov, kot je denimo Slomškov trg, ki je ta hip najbolj aktualna zadeva v Mariboru. Ker gre za teme, kot so urejanje prometa in javnega prostora v smislu ohranjanja zelenih površin, dreves, je dobro, da so meščani vključeni v odločitve: “Skrbi nas tudi to, da občina ne komunicira o tem projektu, da kljub temu, da se projekt pripravlja očitno že nekaj let, kot je videti iz dokumentov, ki so javni, ni bilo nobenega posvetovanja niti z neposrednimi deležniki. Tudi recimo z organizacijami, ki imajo sedež na Slomškovem trgu, z javnostjo pa sploh ne.” Pri IPoP jih skrbi predvsem, kako se res naslavlja zelene površine v projektu: Vemo, da je odrasla drevesa treba ščititi, saj imajo veliko večji učinek kot mlada drevesa, za katera sploh ne vemo, če bodo zrasla, sploh na takih točkah v središču mesta, sredi toplotnega otoka. In to občane upravičeno skrbi. Občani imajo pravico in potrebo vključiti se v to debato.”

A ne le Maribor, težaven odnos z drevesi imajo tudi drugje. Petra Očkerl: Recimo na Ptuju, kjer so poročali, da imajo tam arheološke najdbe, ki sicer ostajajo pod zemljo, ampak obstaja strah, da bi jih koreninski sistem poškodoval. In zdaj se seveda sprašujemo glede na prakse iz tujine, recimo v Parizu, kjer na veliko odpirajo trge in sadijo drevesa in umeščajo zelenje, kako oni to rešujejo, ker si predstavljamo, da je tudi tam veliko zgodovine pod površjem, mar ne?”

Več o njenem pričevanju in spreminjanju mest v dobro ljudi si preberite na spletni strani Večer.