Res je, da vetrne elektrarne lahko predstavljajo nevarnost za ptice, še posebej za ujede, vendar so te nevarnosti majhne v primerjavi z drugimi dejavniki, kot so steklene stavbe, avtomobili in celo hišne mačke. Naravovarstveniki in znanstveniki zato skrbno načrtujejo, kje bodo postavljene vetrne turbine, da se izognejo območjem, kjer bi lahko ptice pogosteje trčile v njih. Še več, sodobne tehnologije pomagajo zmanjšati tveganje. Na primer, raziskave so pokazale, da če eno izmed lopatic turbine pobarvajo črno, se možnost trka zmanjša za več kot 70 %. Poleg tega nekatere vetrne elektrarne uporabljajo sisteme, ki zaznajo bližanje ptic in upočasnijo turbine, da preprečijo trčenja. Skratka, čeprav vetrne elektrarne lahko predstavljajo izziv za nekatere vrste ptic, sodobne rešitve in premišljeno načrtovanje močno zmanjšujejo te vplive, zato so škodljivi učinki majhni.

Če so sončne elektrarne pravilno načrtovane, lahko celo pomagajo naravi. Ustvarjajo nova zatočišča za živali, podpirajo biotsko raznovrstnost in pogosto omogočajo rast travnikov in divjih cvetlic, ki so koristne za žuželke.

V Sloveniji skoraj vsi uporabljeni sončni paneli (99 %) temeljijo na siliciju, ki ne vsebuje nevarnih snovi, kot sta kadmij in nikelj. Le manjši delež svetovnega trga (5 %) uporablja tehnologije, ki vsebujejo kadmij, a te tehnologije v Evropi skoraj niso prisotne. Poleg tega so te snovi v trdnem stanju in zelo slabo topne v vodi, kar pomeni, da ne predstavljajo tveganja za podtalnico. Novi tipi sončnih celic, ki se razvijajo (kot so perovskitne in organske), prav tako ne vsebujejo teh nevarnih snovi.

Bleščanje sončnih panelov ob avtocestah lahko moti voznike, vendar je to mogoče omiliti z ustrezno postavitvijo in izbiro panelov. Paneli iz monokristalnega silicija imajo nizko odbojnost, pogosto nižjo od navadnih oken ali vode. Dodatni ukrepi, kot so črni okvirji in rahlo nagnjeni paneli, še dodatno zmanjšujejo bleščanje. Kar se tiče ptic, jih lahko odsev sončnih panelov zavede, saj jih lahko zamenjajo za vodno površino. V te namene se razvijajo sistemi, ki s pomočjo kamer in umetne inteligence zaznajo ptice ter preprečijo trke.

Vetrne elektrarne same morda res ne morejo vedno zagotavljati stalne oskrbe, saj je veter nepredvidljiv. A če združimo več obnovljivih virov energije – kot so veter, sonce, voda, biomasa in geotermalna energija – skupaj z naprednimi sistemi za shranjevanje energije, je možno ustvariti stabilno in zanesljivo energetsko oskrbo. Na primer, kadar ni vetra, lahko energijo zagotavljajo drugi viri, kot so sončne elektrarne ali hidroelektrarne. Poleg tega se tehnologije za shranjevanje energije hitro razvijajo, kar pomeni, da lahko presežke energije, ki jih proizvedejo vetrne elektrarne v vetrovnih dneh, shranimo in uporabimo, ko je poraba večja ali veter šibkejši. Vetrna energija že danes pokriva pomemben del potreb po elektriki v Evropski uniji. Leta 2022 je zagotavljala 16 % potreb po električni energiji, pričakuje pa se, da bo do leta 2030 ta delež presegel 33 %. Tako bo vetrna energija postala eden ključnih virov za dosego energetskih ciljev EU v prihodnosti.

Sončne elektrarne še vedno proizvajajo elektriko tudi ob oblačnih dneh, čeprav z manjšo učinkovitostjo. Napredne tehnologije omogočajo, da paneli izkoristijo tudi razpršeno svetlobo, tako da elektrarna ni popolnoma odvisna od sončnih žarkov.

Vetrne elektrarne so zasnovane tako, da trajajo dolgo, običajno od 25 do 30 let ali celo več. Z napredkom tehnologije in rednim vzdrževanjem se njihovo delovanje lahko še dodatno podaljša, kar omogoča zanesljivo proizvodnjo energije skozi več desetletij.

Cena sončnih elektrarn je v zadnjih letih drastično padla. Povračilna doba investicije v sončno elektrarno je danes lahko od 5 do 15 let, življenjska doba panelov pa presega 25 let, kar pomeni, da so dolgoročno cenovno ugodna rešitev.

Nasprotno pa odgovorni investitorji sodelujejo z lokalnim prebivalstvom ter iščejo rešitve, ki so koristne za celotno skupnost, ohranjajo naravo in skrbijo za kakovost bivalnega okolja. Z uvajanjem skupnostnih modelov lastništva lahko prebivalci sodelujejo pri projektih, s čimer se koristi pravično porazdelijo, kar vodi v bolj demokratičen način upravljanja z energijo. Ti modeli omogočajo, da koristi vetrnih elektrarn ostanejo v lokalnem okolju, na pregleden način, ki koristi tako ljudem kot naravi. Čeprav je mogoče vetrne elektrarne postaviti tudi na zavarovanih območjih ob upoštevanju ustreznih ukrepov za zaščito okolja, je bolj smiselno najprej izkoristiti kraje, ki ne predstavljajo problemov glede umeščanja v prostor. Z določitvijo prednostnih območij bo Slovenija usmerila investitorje tja, kjer bodo vetrne elektrarne povzročile najmanj škode naravi, okolju in ljudem.

Čeprav mnogi še vedno menijo, da so vetrne elektrarne predrage, realnost kaže drugačno sliko. V zadnjih letih je vetrna energija postala ena najcenejših tehnologij za proizvodnjo električne energije. Stroški proizvodnje iz novih vetrnih elektrarn so se precej znižali in dosegajo nižjo ceno od konvencionalnih virov energije, kot so premog, jedrska energija in plin. Najbolj ekonomični vetrni projekti imajo obratovalne stroške približno 45 EUR/MWh, kar jih postavlja med najcenejše vire energije. Za primerjavo, stroški velikih sončnih elektrarn znašajo okoli 57 EUR/MWh, medtem ko je geotermalna energija dražja, s stroški okoli 73 EUR/MWh. Ti podatki jasno kažejo, da vetrna energija ni le konkurenčna, ampak v mnogih primerih tudi cenejša alternativa konvencionalnim virom energije . V Sloveniji je izraba vetrne energije še vedno omejena, predvsem zaradi nižjega energijskega potenciala, težav pri umeščanju v prostor in nasprotovanj lokalnih interesnih skupin. Kljub temu so večji projekti, kot so vetrna polja, najcenejša in najučinkovitejša možnost, saj omogočajo izkoriščanje večjih turbin z večjo nazivno močjo. S tehnološkim napredkom in večjo uporabo večjih projektov vetrnih polj lahko v prihodnosti pričakujemo še nadaljnje zniževanje stroškov, kar bo vetrno energijo naredilo še dostopnejšo in konkurenčnejšo.