Preskoči na glavno vsebino

Obnovljivi
viri energije

V Sloveniji se zavedamo pomena prehoda na čistejše vire energije. Naša dežela, obdarjena s številnimi naravnimi lepotami, se zavezuje k trajnostnemu razvoju in izkoriščanju obnovljivih virov energije (OVE). Slovenija v njihovi izrabi, zlasti sonca in vetra, trenutno zaostaja za drugimi državami članicami EU.

Z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN) Slovenija načrtuje, da bo do leta 2030 dosegla vsaj 30- do 35-odstotni delež rabe obnovljivih virov energije. Na ravni EU se cilji zvišujejo, kar zahteva od Slovenije še bolj konkretno ukrepanje za dosego ambicioznih ciljev.

Miti in resnice

Delavec v zaščitni čeladi in varnostnem pasu kleči na strehi ter z vrtalnikom namešča sončne panele. V ozadju so drevesa, modro nebo in stanovanjsko naselje.
Miti in resnice, Sonce
Sončne elektrarne so predrage.

Cena sončnih elektrarn je v zadnjih letih drastično padla. Povračilna doba investicije v sončno elektrarno je danes lahko od 5 do 15 let, življenjska doba panelov pa presega 25 let, kar pomeni, da so dolgoročno cenovno ugodna rešitev.

Sončni paneli so nameščeni na poševni strehi sodobne hiše, ob kateri sije nizko sonce. V kadru sta vidna tudi velika steklena vrata in del bele fasade.
Miti in resnice, Sonce
Če nimam prostora za postavitev sončne elektrarne, ne morem izkoriščati sončne energije.

Danes lahko tudi, če nimaš svojega prostora za postavitev sončne elektrarne, investiraš v skupnostne sončne elektrarne. Na ta način lahko prispevaš k proizvodnji čiste energije in znižaš svoje stroške elektrike.

Velika vetrna turbina v ospredju dominira nad pokrajino, v ozadju pa stoji več vetrnih elektrarn med zelenimi in rjavimi polji pod delno oblačnim modrim nebom.
Miti in resnice, Veter
Ali imajo vetrne elektrarne kratko življenjsko dobo?

Vetrne elektrarne so zasnovane tako, da trajajo dolgo, običajno od 25 do 30 let ali celo več. Z napredkom tehnologije in rednim vzdrževanjem se njihovo delovanje lahko še dodatno podaljša, kar omogoča zanesljivo proizvodnjo energije skozi več desetletij.

Vrsta sončnih panelov stoji na odprtem zemljišču, v ozadju pa se dvigajo visoki daljnovodi in električni vodi. Nizko sonce osvetljuje prizor z oranžno-rožnatim nebom, kar poudari povezavo med sončno energijo in elektroenergetskim omrežjem.
Miti in resnice, Sonce
Sončne elektrarne povzročajo požare in jih je težko gasiti.

Požari v sončnih elektrarnah so redki. Največkrat do težav pride zaradi slabih inštalacij, ne pa zaradi samih panelov. Elektrarne imajo varnostne mehanizme, ki omogočajo, da se ob požaru varno izklopijo in pogasijo.

Več vetrnih turbin stoji v morju ob kamnitem nasipu, nad njimi pa se razprostira svetlo modro nebo z oblaki. V ospredju je mirna morska gladina, fotografirana z nizke perspektive tik nad vodo.
Miti in resnice, Veter
Ali vetrne elektrarne škodujejo pticam?

Res je, da vetrne elektrarne lahko predstavljajo nevarnost za ptice, še posebej za ujede, vendar so te nevarnosti majhne v primerjavi z drugimi dejavniki, kot so steklene stavbe, avtomobili in celo hišne mačke. Naravovarstveniki in znanstveniki zato skrbno načrtujejo, kje bodo postavljene vetrne turbine, da se izognejo območjem, kjer bi lahko ptice pogosteje trčile v njih. Še več, sodobne tehnologije pomagajo zmanjšati tveganje. Na primer, raziskave so pokazale, da če eno izmed lopatic turbine pobarvajo črno, se možnost trka zmanjša za več kot 70 %. Poleg tega nekatere vetrne elektrarne uporabljajo sisteme, ki zaznajo bližanje ptic in upočasnijo turbine, da preprečijo trčenja. Skratka, čeprav vetrne elektrarne lahko predstavljajo izziv za nekatere vrste ptic, sodobne rešitve in premišljeno načrtovanje močno zmanjšujejo te vplive, zato so škodljivi učinki majhni.

Dve vetrni elektrarni stojita na zelenem polju ob robu gozda, obsijani z nizkim večernim soncem. Dolge sence segajo čez travnato površino, v ozadju pa se razprostira ravninska pokrajina.
Miti in resnice, Veter
Nekateri investitorji v vetrne elektrarne gledajo le na zaslužek in jim ni mar za naravo,okolje ali ljudi.

Nasprotno pa odgovorni investitorji sodelujejo z lokalnim prebivalstvom ter iščejo rešitve, ki so koristne za celotno skupnost, ohranjajo naravo in skrbijo za kakovost bivalnega okolja. Z uvajanjem skupnostnih modelov lastništva lahko prebivalci sodelujejo pri projektih, s čimer se koristi pravično porazdelijo, kar vodi v bolj demokratičen način upravljanja z energijo. Ti modeli omogočajo, da koristi vetrnih elektrarn ostanejo v lokalnem okolju, na pregleden način, ki koristi tako ljudem kot naravi. Čeprav je mogoče vetrne elektrarne postaviti tudi na zavarovanih območjih ob upoštevanju ustreznih ukrepov za zaščito okolja, je bolj smiselno najprej izkoristiti kraje, ki ne predstavljajo problemov glede umeščanja v prostor. Z določitvijo prednostnih območij bo Slovenija usmerila investitorje tja, kjer bodo vetrne elektrarne povzročile najmanj škode naravi, okolju in ljudem.

Sončni paneli so nameščeni na poševni strehi stavbe, obsijani z močno sončno svetlobo ob zlatem nebu. V ozadju se vidi mestno naselje in drevesa.
Miti in resnice, Sonce
Postavitev sončnih elektrarn na objekte, vpisane v Register kulturne dediščine.

Postavitev sončnih elektrarn na objekte, ki so zaščiteni kot kulturna dediščina, je možna, a le pod določenimi pogoji. Elektrarne morajo biti postavljene tako, da ne kvarijo videza stavbe ali spreminjajo njene zgodovinske značilnosti. Za tovrstne objekte so na voljo tudi barvani sončni paneli, ki se lahko ujemajo z izgledom stavbe, a ti paneli imajo nekoliko slabši izkoristek (za približno 20 %) in višjo ceno v primerjavi s standardnimi črnimi ali modrimi paneli.

Mlada ženska na prostem si z rokama pokriva ušesa in zaskrbljeno gleda v daljavo. V zamegljenem ozadju stoji vetrna elektrarna pod svetlim, oblačnim nebom.
Miti in resnice, Veter
Hrup vetrnih elektrarn: Kako pomemben je in kako ga zmanjšujemo?

Eden izmed pogostih pomislekov glede vetrnih elektrarn je hrup, ki ga povzročajo. Vetrne turbine ustvarjajo zvok predvsem zaradi vrtenja kril in udarjanja v turbulentni zrak. Ta zvok vključuje tudi infrazvok – nizkofrekvenčne zvoke pod 20 Hz – ki jih lahko včasih slišimo, čeprav jih običajno ne zaznamo kot “hrup” v klasičnem smislu. Sodobne vetrne elektrarne so zasnovane tako, da je hrup minimalen. Na razdalji nekaj sto metrov od turbine je ta zvok primerljiv s šepetanjem. Kljub temu so rezultati raziskav o vplivu hrupa vetrnih turbin na zdravje zaenkrat nejasni, saj je bilo narejenih premalo obsežnih študij. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da hrup ne presega 45 dB (Lden), kar je primerljivo z zvokom v mirni stanovanjski soseski. Pomembno je poudariti, da na širjenje hrupa v veliki meri vplivajo lokalne razmere, kot so razgibanost terena in vremenski pogoji. Prav tako zaznavanje hrupa pogosto ni le fizični pojav – ljudje, ki živijo blizu vetrnih elektrarn in jih lahko vidijo iz svojih domov, so pogosto bolj občutljivi na hrup, saj je ta povezan tudi z njihovim splošnim odnosom do vetrnih elektrarn.

Tehničarka v zaščitni čeladi in odsevnem jopiču stoji na kovinski ploščadi ob stolpu vetrne elektrarne ter upravlja nadzorno ploščo. V ozadju se pod jasnim nebom vidijo še druge vetrne turbine.
Miti in resnice, Veter
Ali vetrne elektrarne zahtevajo veliko vzdrževanja?

Vetrne turbine so zasnovane tako, da delujejo dolgo ob minimalnem vzdrževanju. Redno vzdrževanje pa je vseeno ključno za njihovo zanesljivo in učinkovito delovanje. Strokovnjaki običajno izvajajo rutinske preglede enkrat ali dvakrat na leto, kar traja približno en dan na turbino. Med vzdrževanjem tehniki preverijo in po potrebi popravijo sestavne dele, kot so zračni filtri, rotorska gred, menjalnik in električne komponente. Poleg tega poskrbijo, da so ravni olja in maziva ustrezne, kar preprečuje okvare in podaljšuje življenjsko dobo turbine ter zmanjšuje stroške obratovanja. Načrtovano vzdrževanje je torej ključnega pomena za dolgo in nemoteno delovanje vsake vetrne elektrarne.

Družinska hiša z rdečo streho ima na obeh strešinah nameščene sončne panele, ob dimniku pa je viden tudi manjši solarni modul. V ospredju cveti travnik z vijoličnimi cvetovi, v ozadju pa je jasno modro nebo.
Miti in resnice, Sonce
Sončni paneli povzročajo več emisij CO2 pri proizvodnji, kot jih lahko prihranijo med obratovanjem.

Med izdelavo sončnih panelov se res ustvari nekaj emisij, a te se povrnejo že v prvem letu delovanja. Nato pa sončni paneli več kot 25 let proizvajajo čisto energijo brez dodatnih emisij, kar pomeni, da dolgoročno pripomorejo k zmanjšanju emisij CO2.

Zakaj obnovljivi viri energije?

Obnovljivi viri energije so ključni za zmanjšanje ogljičnega odtisa in boj proti podnebnim spremembam. Poleg tega prispevajo k energetski neodvisnosti in spodbujajo lokalno gospodarstvo. Sonce, veter, voda, biomasa, geotermalna energija – to so viri, ki nam jih ponuja narava in ki jih moramo uporabiti za čisto energijo prihodnosti.


Čistejši zrak in vpliv na zdravje

Zmanjšanje izpustov škodljivih plinov, ki izhajajo iz fosilnih goriv, prispeva k čistejšemu zraku, s tem pa tudi k zmanjšanju obolenj med prebivalstvom. Uporaba obnovljivih virov energije zmanjšuje tudi učinke podnebnih sprememb, ki so povezane z različnimi zdravstvenimi tveganji, od vročinskih valov do širjenja bolezni.

Spodbude in zakonodaja

Država ponuja številne spodbude za vlaganja v obnovljive vire, od subvencij za sončne panele do ugodnih kreditov za okolju prijazne projekte. Zakonodaja je usmerjena v podporo trajnostnemu razvoju, z Direktivo o spodbujanju rabe OVE in nacionalnimi akcijskimi načrti pa želimo doseči in preseči evropske cilje.

Ogrevanje s pomočjo obnovljivih virov energije

Za ogrevanje prostorov in sanitarne vode je priporočljiva kombinacija sončnih elektrarn in toplotnih črpalk, ki lahko prinesejo do 70 odstotkov prihranka. Toplotne črpalke delujejo samostojno ali v kombinaciji z drugimi viri. V kombiniranih sistemih ogrevanja se pogosto uporabljajo fotovoltaične elektrarne, peči na lesno biomaso in toplotne črpalke.

Kako se lahko vključite?

Vsakdo lahko prispeva k bolj zeleni Sloveniji. Ali ste razmišljali o namestitvi sončnih panelov na vašem domu? Morda o zamenjavi vašega ogrevalnega sistema z bolj učinkovitimi toplotnimi črpalkami? Na naši strani najdete informacije, ki vam lahko pomagajo pri odločitvi.



Pridružite se nam na poti do čiste energije!

Aktualno

Viri energije

Veter

Veter je močan vir čiste, obnovljive energije. Z edinstvenim geografskim položajem, je vetrni potencial, poleg sonca, drugi najmočnejši dar narave v Sloveniji.

Sonce

Sončna energija, neskončen dar narave, ponuja izjemne možnosti za proizvodnjo elektrike. V Sloveniji imamo dovolj sonca in zato priložnost, da sončni potencial spremenimo v ključni vir naše energetske prihodnosti.

Voda

Slovenija že stoletja črpa energijo iz svojih voda, ki so osnova za proizvodnjo čiste električne energije. Naše hidroelektrarne, ki so že tradicionalno ključni del energetske preskrbe, so ključne za zanesljivo prihodnost našega energetskega sistema.

Les

Lesna biomasa iz slovenskih gozdov predstavlja ključni vir obnovljive energije in igra pomembno vlogo v našem prizadevanju za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.

O projektu

Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE ozavešča, izobražuje in usposablja s ciljem čim bolj učinkovite transformacije Slovenije v nizkoogljično družbo. S svojimi aktivnostmi partnerji projekta delujejo na področjih trajnostne mobilnosti, zelenega javnega naročanja, trajnostne gradnje in učinkovite rabe energije v stavbah ter podjetjih, odpadne hrane in rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF).

Cilj je učinkovito izvajanje ključnih ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2030.

e-novičnik in obvestila

Naš planet je na svoji najpomembnejši misiji. Do uspešne uresničitve ciljev lahko prispevate tudi vi. Prijavite se na naš e-novičnik in v e-poštni nabiralnik vam bomo poslali aktualne novice s področja blaženja in prilagajanja na vplive podnebnih sprememb.
Projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) in LIFE4ADAPT (101147797 - LIFE23-IPC-SI-LIFE4ADAPT) sta integralna projekta, sofinancirana s sredstvi Evropske unije, Podnebnega sklada in partnerjev projektov. Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
Podnebni sklad
Sofinancira Evropska unija