Sončne elektrarne še vedno proizvajajo elektriko tudi ob oblačnih dneh, čeprav z manjšo učinkovitostjo. Napredne tehnologije omogočajo, da paneli izkoristijo tudi razpršeno svetlobo, tako da elektrarna ni popolnoma odvisna od sončnih žarkov.

Sončni paneli lahko celo pomagajo kmetijstvu. Agrofotovoltaični sistemi, kjer se sončni paneli postavijo nad polja, omogočajo zaščito rastlin pred vročino in sušo, kar lahko poveča pridelek. Pravilno zasnovani sistemi so torej koristni tako za energijo kot kmetijstvo.

Vetrne elektrarne so zasnovane tako, da trajajo dolgo, običajno od 25 do 30 let ali celo več. Z napredkom tehnologije in rednim vzdrževanjem se njihovo delovanje lahko še dodatno podaljša, kar omogoča zanesljivo proizvodnjo energije skozi več desetletij.

V Sloveniji skoraj vsi uporabljeni sončni paneli (99 %) temeljijo na siliciju, ki ne vsebuje nevarnih snovi, kot sta kadmij in nikelj. Le manjši delež svetovnega trga (5 %) uporablja tehnologije, ki vsebujejo kadmij, a te tehnologije v Evropi skoraj niso prisotne. Poleg tega so te snovi v trdnem stanju in zelo slabo topne v vodi, kar pomeni, da ne predstavljajo tveganja za podtalnico. Novi tipi sončnih celic, ki se razvijajo (kot so perovskitne in organske), prav tako ne vsebujejo teh nevarnih snovi.

Če so sončne elektrarne pravilno načrtovane, lahko celo pomagajo naravi. Ustvarjajo nova zatočišča za živali, podpirajo biotsko raznovrstnost in pogosto omogočajo rast travnikov in divjih cvetlic, ki so koristne za žuželke.

Bleščanje sončnih panelov ob avtocestah lahko moti voznike, vendar je to mogoče omiliti z ustrezno postavitvijo in izbiro panelov. Paneli iz monokristalnega silicija imajo nizko odbojnost, pogosto nižjo od navadnih oken ali vode. Dodatni ukrepi, kot so črni okvirji in rahlo nagnjeni paneli, še dodatno zmanjšujejo bleščanje. Kar se tiče ptic, jih lahko odsev sončnih panelov zavede, saj jih lahko zamenjajo za vodno površino. V te namene se razvijajo sistemi, ki s pomočjo kamer in umetne inteligence zaznajo ptice ter preprečijo trke.

Vetrne elektrarne same morda res ne morejo vedno zagotavljati stalne oskrbe, saj je veter nepredvidljiv. A če združimo več obnovljivih virov energije – kot so veter, sonce, voda, biomasa in geotermalna energija – skupaj z naprednimi sistemi za shranjevanje energije, je možno ustvariti stabilno in zanesljivo energetsko oskrbo. Na primer, kadar ni vetra, lahko energijo zagotavljajo drugi viri, kot so sončne elektrarne ali hidroelektrarne. Poleg tega se tehnologije za shranjevanje energije hitro razvijajo, kar pomeni, da lahko presežke energije, ki jih proizvedejo vetrne elektrarne v vetrovnih dneh, shranimo in uporabimo, ko je poraba večja ali veter šibkejši. Vetrna energija že danes pokriva pomemben del potreb po elektriki v Evropski uniji. Leta 2022 je zagotavljala 16 % potreb po električni energiji, pričakuje pa se, da bo do leta 2030 ta delež presegel 33 %. Tako bo vetrna energija postala eden ključnih virov za dosego energetskih ciljev EU v prihodnosti.

Požari v sončnih elektrarnah so redki. Največkrat do težav pride zaradi slabih inštalacij, ne pa zaradi samih panelov. Elektrarne imajo varnostne mehanizme, ki omogočajo, da se ob požaru varno izklopijo in pogasijo.

Sončna energija postaja vedno pomembnejši del naše energetske mešanice. Čeprav sončne elektrarne proizvajajo več energije podnevi in ob lepem vremenu, to ni ovira. Uporabljajo se sistemi za shranjevanje energije in kombinacija z drugimi viri, kot so hidroelektrarne, kar omogoča stabilno oskrbo.

Mnogi menijo, da so vetrne elektrarne neestetske in da kvarijo naravno podobo pokrajine, vendar je to mnenje pogosto subjektivno in odvisno od percepcije posameznika. Zasnova vetrnih elektrarn se nenehno izboljšuje, da bi bile bolj estetsko sprejemljive in se čim bolje vključile v okolje. V resnici vsak infrastrukturni poseg, kot so energetika, daljnovodi ali ceste, vpliva na izgled krajine, vetrne elektrarne pa niso izjema.

Velikost in obseg vpliva vetrnih elektrarn na okolico sta močno odvisna od dimenzij projekta. Veliki vetrni parki na hribovitih področjih lahko zahtevajo gradnjo dostopnih cest in elektroenergetskih povezav, kar lahko bolj poseže v pokrajino kot na ravninskih območjih. Poleg tega, če so vetrne elektrarne postavljene v vidni medsebojni razdalji, se vizualni vpliv še poveča. Vidnost vetrnic se največkrat razprostira do približno 5 km od same elektrarne, čeprav je večina vizualnih vplivov omejena na območje do 1 km.

Pri načrtovanju vetrnih elektrarn se vedno opravi presoja vpliva na krajino in bivalno-kulturno okolje,
ki vključuje dva ključna vidika:

1. Vpliv na značaj krajine, ki ocenjuje, kako se vetrna elektrarna vizualno sklada z značilnostmi
   okolice, vključno s prepoznavnostjo in izjemnostjo pokrajine.
2. Vpliv na razglede s pomembnih točk, kjer se ocenjuje, kako postavitev vetrne elektrarne
   vpliva na vedute in estetsko izkušnjo opazovalca.

Ustrezno načrtovanje, pravilna izbira lokacije in pozornost do krajinske kompozicije lahko bistveno
omilijo vizualni vpliv vetrnih elektrarn. Takšne rešitve vključujejo premišljeno postavitev vetrnic in
uporabo naravnih elementov za njihovo boljšo integracijo v okolje.