Preskoči na glavno vsebino

Stran pa ne bomo metal'!

Dobrodošli v podnebnem kvizu!

Ste pripravljeni preizkusiti svoje znanje o enem največjih izzivov našega časa – odpadni hrani? Hrana, ki konča med odpadki, ne predstavlja le etičnega in ekonomskega problema, temveč je tudi eden največjih povzročiteljev emisij toplogrednih plinov. Zmanjšanje odpadne hrane je izjemnega pomena za zaščito našega planeta in za trajnostno prihodnost.

Skozi deset vprašanj boste izvedeli zanimiva dejstva in konkretne podatke o vplivu odpadne hrane na okolje, podnebje in družbo. Morda boste odkrili tudi nove načine, kako lahko sami prispevate k spremembam.
Vnesite svoj e-naslov in začnite svoj trajnostni izziv!

Pred začetkom se prijavite na naše e-novice in postanite del skupnosti, ki si prizadeva za lepšo prihodnost našega planeta.
GDPR*

Stran pa ne bomo metal'!

1 / 10

Kolikšen delež letnih svetovnih emisij toplogrednih plinov povzroča izguba in odpadna hrana?

Ilustracija prikazuje industrijski obrat z dimniki, oblakom dima z napisom CO2 in povečevalnim steklom, ki poudarja številko 2. Okoli tovarne so tri osebe, mikroskop, laboratorijska bučka in molekularni simboli, kar ponazarja raziskovanje in spremljanje ogljičnih izpustov.

2 / 10

Kateri ukrep je najbolj učinkovit za zmanjšanje količine odpadne hrane?

Ilustracija prikazuje ostanke hrane: ribjo kost, jabolcni ogrizek, bananin olupek in lupine kozic. Barvni vektorski motiv ponazarja bioloske odpadke oziroma kompostiranje.

3 / 10

Kaj je najlažji prvi korak za zmanjšanje odpadne hrane doma?

Roka drži zelen bankovec, ki se na desni strani drobi v majhne delce. Ilustracija ponazarja izginjanje denarja ali finančno izgubo.

4 / 10

Koliko bi letno lahko povprečno privarčevala 4-članska družina, če bi zmanjšala količino odpadne hrane za 30 %?

Dva prostovoljca za pultom z lonci in posodami pripravljata hrano ter podajata skledo moškemu v obrabljenih oblačilih. Ilustracija ponazarja deljenje toplih obrokov in pomoč ljudem v stiski.

5 / 10

Velik del toplogrednih plinov izhaja iz trenutno netrajnostnih verig in sistema preskrbe s hrano. Izbira lokalne in pretežno nepredelane ter rastlinske hrane lahko veliko prispeva k izboljšanju na tem področju. Drug dejavnik pa
je odpadna hrana.

Koliko kilogramov hrane je v povprečju vsak posameznik v Sloveniji zavrgel v letu 2023?

Ilustracija prikazuje dve banani, korenje z zelenimi listi in lonček jogurta na belem ozadju. Predmeti so narisani v preprostem, ploskem slogu.

6 / 10

Kje nastane največ odpadne hrane?

Ilustracija prikazuje enonadstropno hišo z rdečo streho, dimnikom, okroglim podstrešnim oknom in rdečimi vhodnimi vrati. Ob hiši so velika modra okna ter cvetlični lonci z rumenimi in belimi rožami.

7 / 10

Kaj je glavni vzrok, da hrana ni več uporabna oz. da postane odpadna hrana?

Ilustracija pokvarjene hrane z ananasom, ribo, limono in načetim jabolkom. Ob živilih so valovite črte in madeži, ki ponazarjajo neprijeten vonj ter kvarjenje.

8 / 10

Kaj pomeni oznaka »porabiti do« na embalaži živila?

Ilustracija trgovinskih polic z razlicnimi zivili in embalazo, med njimi skatle, plastenke, konzerve, kozarci ter vrecke. Na spodnji polici sta tudi kosari s kruhom in pekovskimi izdelki.

9 / 10

Kakšen delež odpadne hrane predstavlja užitni del odpadne hrane?

Skleda belega riža je posuta z zelenimi stroki kardamoma in tankimi rdečimi rezinami začimbe. Pogled od zgoraj poudari teksturo riža in dekorativno razporeditev sestavin.

10 / 10

Zakaj moramo zmanjšati količino odpadne hrane?

Ilustracija treh ljudi, ki sedijo na stolih in se pogovarjajo; ena oseba drži telefon, druga skodelico, nad njimi pa sta oblačka z govorom in simbol Zemlje.

Povprečna ocena je 54%

0%

e-novičnik in obvestila

Naš planet je na svoji najpomembnejši misiji. Do uspešne uresničitve ciljev lahko prispevate tudi vi. Prijavite se na naš e-novičnik in v e-poštni nabiralnik vam bomo poslali aktualne novice s področja blaženja in prilagajanja na vplive podnebnih sprememb.
Projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) in LIFE4ADAPT (101147797 - LIFE23-IPC-SI-LIFE4ADAPT) sta integralna projekta, sofinancirana s sredstvi Evropske unije, Podnebnega sklada in partnerjev projektov. Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
Podnebni sklad
Sofinancira Evropska unija