Novica
17/06/24
Objavljamo stališče Podnebnega sveta glede novega Energetskega zakona z dne 7. decembra 2023, ki ga je Podnebni svet na podlagi novih informacij dopolnil in sprejel na 7. redni seji Podnebnega […]
Povezanost slovenskih gozdov, podnebja in družbe
Gozdovi so rezultat medsebojnega vpliva podnebja, tal in drugih naravnih dejavnikov, zato podnebne razmere v veliki meri določajo zgradbo, delovanje ter odpornost gozdnih ekosistemov in posledično tudi to, kaj lahko v prihodnosti od njih pričakujemo.
Vas tema gozdov posebej zanima? Zaupajte nam svoj e-naslov in se naročite na naše mesečne novice.
Vas tema gozdov posebej zanima? Zaupajte nam svoj e-naslov in se naročite na naše mesečne novice.
Gozdovi – eden najpomembnejših naravnih virov Slovenije
Slovenijo poznamo kot eno najbolj gozdnatih evropskih držav, z eno izmed najvišjih povprečnih lesnih zalog. Z gozdovi, ki pokrivajo okoli 60 odstotkov, skladno z Zakonom o gozdovih že desetletja gospodarimo na sonaraven, trajnosten in večnamenski način. Slovenska gozdarska šola zato na svetovni ravni predstavlja eno pomembnejših pozitivnih zgodb trajnostnega upravljanja naravnih virov. Zdravi, odporni in stabilni gozdovi so ključni za uresničevanje vseh naših potreb oziroma vseh (socialnih, ekoloških in proizvodnih) funkcij gozda. Klimatska funkcija spada med ekološke, vendar vpliva tudi na socialne funkcije. Gozdovi zmanjšujejo hitrost in spreminjajo smeri vetrov, vplivajo na temperaturo in vlažnost zraka ter na razmerje med plini v ozračju (proizvodnja kisika, skladiščenje ogljika v lesu in tleh), s tem pa posredno vplivajo na dobrobit družbe, saj varujejo naselja ter kmetijske in ostale površine pred številnimi naravnimi nevarnostmi.
Prilagajanje podnebnim spremembam v gozdarstvu
Slovenskim gozdovom poleg številnih drugih funkcij pripisujemo pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb. Drevesa iz ozračja črpajo ogljikov dioksid, sproščajo kisik in skladiščijo ogljik v biomasi. Združena v sestoje tvorijo gozdove, ki jih opišemo z velikostjo lesne zaloge in površine pokrovnosti. Ohranjanje lesne zaloge in gozdnih površin prispeva k nacionalnim podnebnim ciljem države.
Prav podnebne spremembe danes predstavljajo eno največjih groženj slovenskim gozdovom. V zadnjih desetletjih se Slovenija sooča z vse izrazitejšimi in pogostejšimi izjemnimi vremenskimi pojavi. Krajšanje obdobij snežne odeje, spomladanske pozebe, spomladanske in poletne suše z vročinskimi valovi, požari, vetrolomi, žledolomi ter napadi škodljivcev močno vplivajo na zdravje, rast, odpornost in stabilnost gozdov. Poškodovana ali oslabljena drevesa so pogosto bolj ranljiva za napade, bolezni in okužbe, tudi tujerodnih vrst.
Prav podnebne spremembe danes predstavljajo eno največjih groženj slovenskim gozdovom. V zadnjih desetletjih se Slovenija sooča z vse izrazitejšimi in pogostejšimi izjemnimi vremenskimi pojavi. Krajšanje obdobij snežne odeje, spomladanske pozebe, spomladanske in poletne suše z vročinskimi valovi, požari, vetrolomi, žledolomi ter napadi škodljivcev močno vplivajo na zdravje, rast, odpornost in stabilnost gozdov. Poškodovana ali oslabljena drevesa so pogosto bolj ranljiva za napade, bolezni in okužbe, tudi tujerodnih vrst.
Sonaravno gospodarjenje kot temelj prilagajanja
S sonaravnim gospodarjenjem preprečujemo prenamnožitev škodljivcev saj ohranjamo biotsko raznovrstnost, hkrati pa skrbimo za rodovitnost tal in sposobnost obnove gozdov tudi za prihodnje generacije. Aktivno prilagajanje gozdov novim podnebnim razmeram postaja ena ključnih nalog sodobnega gozdarstva v Sloveniji. To je tudi eden izmed ciljev Nacionalnega gozdnega programa, torej preučevanje prilagoditvene sposobnosti ključnih drevesnih vrst in sestojev na podnebne spremembe. Pomembnost tega koraka potrjuje tudi ocena podnebne ranljivosti in tveganj na ravni države za sektor gozdarstvo, saj izkazuje potrebo po krepitvi monitoringa, genetske in vrstne pestrosti, ciljno usmerjeni obnovi po ujmah ter sistemskem vključevanju pridobljenega znanja v prostorsko in razvojno načrtovanje.
Naravno pomlajeni gozdovi za prihodnost
Stroka torej vse bolj poudarja pomen raznomernih ter genetsko in vrstno pestrih gozdov, predvsem pa pospeševanje rastišču, oziroma tlom in podnebju prilagojenih drevesnih vrst. Da v naravno pomlajenih gozdovih dosežemo primerno zmes drevesnih vrst za prihodnja desetletja je potrebno redno izvajati nego. Kjer je naravno pomlajevanje oteženo pa izvesti še dopolnilno sadnjo provenienc tistih drevesnih vrst, ki so najbolje prilagojene rastišču in pričakovanim podnebnim razmeram. Takšen pristop prispeva tudi k ohranjanju narave in ciljem varovanja območij Natura 2000.
Gozdovi kot vir lesa
Gozdovi so kot vir lesa (energija, material) pomembni element lastnine, ki pomagajo ohranjati slovensko podeželje. Med ključnimi ukrepi, ki jih izvajajo lastniki gozdov, so redno spremljanje zdravstvenega stanja gozdov, hitra sanacija poškodovanih območij, preprečevanje širjenja škodljivcev, bolezni in okužb, ter izvajanje drugih, z gozdnogospodarskimi načrti predpisanih del. Nezanemarljiva pa je tudi vloga lovstva in uskladitev nosilne sposobnosti gozdov in velikih rastlinojedov, s čimer se prepreči preobjedanje in ohrani potencial naravne obnove.
Prihodnost slovenskih gozdov
Prihodnost slovenskih gozdov bo v veliki meri odvisna od pravočasnega ukrepanja in sodelovanja lastnikov gozdov s številnimi drugimi različnimi deležniki – javnimi službami, gozdarsko stroko, lokalnimi skupnostmi in širšo javnostjo ter nevladnimi organizacijami, kot je Pro Silva. Pomembno vlogo pri ozaveščanju lastnikov o pomembnosti ukrepanja imajo tudi raziskovalne in izobraževalne ustanove ter gozdarska stroka, ki svetuje lastnikom gozdov ter usmerjajo gospodarjenje z gozdovi.
Osnova vseh ukrepov in kontrole učinkovitosti izvedbe je dobro poznavanje stanja gozdov, za kar skrbita Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Omenjeni instituciji izvajata javno gozdarsko službo, katere naloga je poleg svetovanja lastnikom gozdov tudi spremljanje številnih kazalnikov stanja gozdov v okviru popisa sestojev za pripravo vsebin gozdnogospodarskih načrtov in meritev nacionalne gozdne inventure.
Osnova vseh ukrepov in kontrole učinkovitosti izvedbe je dobro poznavanje stanja gozdov, za kar skrbita Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Omenjeni instituciji izvajata javno gozdarsko službo, katere naloga je poleg svetovanja lastnikom gozdov tudi spremljanje številnih kazalnikov stanja gozdov v okviru popisa sestojev za pripravo vsebin gozdnogospodarskih načrtov in meritev nacionalne gozdne inventure.
Digitalizacija, raziskave in nove rešitve
Različni projekti v Sloveniji in Evropski uniji razvijajo nove pristope in digitalna orodja, ki lastnikom gozdov nudijo prilagojeno podporo pri gospodarjenju z gozdovi. Poseben uspeh Načrta za okrevanje in odpornost predstavljata digitalizacija dela gozdarske službe E-gozdarstvo ter izgradnja Centra za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov. Med stalnimi nalogami javnih gozdarskih služb pa so še iskanje načinov, kako ohraniti stabilnost gozdnih ekosistemov, raziskovanje vplivov podnebnih sprememb na posamezne drevesne vrste ter promocija varnega in skrbnega dela z gozdovi. Hkrati postaja vse pomembnejše ozaveščanje javnosti o bontonu oziroma pravilih obnašanja v gozdu ter o pomenu gozdov in njihovem varovanju pred škodljivci, požari in posledicami podnebnih sprememb.
Prilagajanje podnebnim spremembam v slovenskem gozdarstvu zato ni več vprašanje prihodnosti, temveč nujna naloga vseh nas v sedanjosti. Le z dolgoročnim načrtovanjem, sodelovanjem vseh deležnikov in ohranjanjem sonaravnega gospodarjenja lahko zagotovimo zdrave, odporne in večnamenske gozdove tudi za prihodnje generacije.
Prilagajanje podnebnim spremembam v slovenskem gozdarstvu zato ni več vprašanje prihodnosti, temveč nujna naloga vseh nas v sedanjosti. Le z dolgoročnim načrtovanjem, sodelovanjem vseh deležnikov in ohranjanjem sonaravnega gospodarjenja lahko zagotovimo zdrave, odporne in večnamenske gozdove tudi za prihodnje generacije.
Povezave
Poslanstvo Zavoda za gozdove Slovenije je ohranjanje in usmerjanje sonaravnega razvoja slovenskih gozdov in vseh njihovih funkcij za trajnostno in kakovostno gospodarjenje ter rabo, oziroma področje varstva, ter gojenja gozdov na ZGS.
Gozdarski inštitut Slovenije je javni raziskovalni zavod nacionalnega pomena s področja temeljnega in aplikativnega raziskovanja gozdne biodiverzitete, njenih vlog in njenega upravljanja v povezavi s spremenljivimi klimatskimi pogoji.
Temeljni cilj študijskega programa Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov je, da diplomant pridobi ustrezno in celovito znanje o gozdovih in gospodarjenju, ki je skladno s tremi sodobnimi načeli upravljanja gozdov - načelom sonaravnosti, večnamenskosti in trajnosti.
Novice
Vse novice
Vsakodnevno ustvarjamo veliko dobrih in pozitivnih zgodb, ki uspešno pomagajo krotiti podnebne spremembe. Naj nas motivirajo in naj nam bodo kot družbi v navdih, da lahko skupaj poskrbimo za lepši jutri.
Novica
11/09/26
Okoljski pregled Slovenije 2026, neodvisna ocena napredka Slovenije na področju okoljske in podnebne politike ugotavlja napredek na več področjih, hkrati pa opozarja na vrzeli: pritiske na biotsko raznovrstnost, zamude pri […]
Novica
11/09/26
Od letošnjega leta 13. septembra praznujemo Mednarodni dan jam in krasa, ki ga je 12. novembra 2025 razglasila Generalna konferenca UNESCO. Slovenija bo prvi mednarodni dan obeležila v Postojni, kjer […]
Novica
28/08/26
CIPRA Slovenija v sodelovanju s Cankarjevim domom organizira projekcijo dokumentarnega filma Rekviem v belem – umirajoči ledeniki, ki bo 12. septembra 2026, ob 20. uri v Kosovelovi dvorani. Filmu bo sledil […]
Novica
24/08/26
Kako se na dvig morske gladine, vročinske valove, pomanjkanje vode in ekstremne vremenske dogodke prilagajajo obalne občine? Udeleženci enodnevnega dogodka Podnebni sprehod, ki ga je organizirala Skupnost občin Slovenije v […]
Novica
21/08/26
Adaptation Hubs odpira prvi evropski twinning, ki povezuje regije s podobnimi podnebnimi izzivi z vodilnimi regijami, ki so pripravljene deliti svoje izkušnje in rešitve, ki delujejo v praksi. Izmenjava bo […]
Novica
18/08/26
V okviru projekta LIFE4ADAPT, ki ga izvaja Ministrstvo za okolje in prostor, je nastal videoposnetek o dobrih praksah prilagajanja Krasa na podnebne spremembe, pri pripravi katerega sta sodelovala projektna partnerja Skupnost občin Slovenije in ZaVita. […]
Novica
14/08/26
Vabimo vas k sodelovanju v anketi o prilagajanju kmetijstva na suše, pozebo, točo, ekstremne temperature, poplave in druge podnebne nevarnosti.Zanima nas, katere ukrepe že izvajate, s kakšnimi ovirami se srečujete […]
Novica
11/08/26
Mag. Tanja Bolte je vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za okolje, naravo in podnebje na Ministrstvu za okolje in prostor. Njeno delo je usmerjeno v vodenje, oblikovanje okoljskih politik ter […]
Novica
11/08/26
Zachary Azdad je magistriral iz evropskih zadev na Inštitutu za politične študije v Grenoblu. Med študijem na Queen’s University v Belfastu se je v okviru programa ERASMUS začel zanimati za […]
Novica
11/08/26
Tomaž Lazar je razvil dostopen sistem za indikativni monitoring kakovosti zraka, ki občinam omogoča celovit vpogled v stanje okolja. Njegovo delo vključuje meritve prašnih delcev, plinov in hrupa ter ozaveščanje […]
Dogodki
Vsi dogodki
Preverite dogodke, ki se odvijajo v povezavi s podnebnimi spremembami. Sodelujte v iniciativah in akcijah, ki prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti. Pridružite se nam in postanite del rešitve.
Dogodek
18/11/2026
Direktorat za lesarstvo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport vabi javne naročnike na brezplačno delavnico o zelenem javnem naročanju projektiranja in izvedbe gradnje stavb. Delavnica bo izvedena v dveh terminih, […]
Dogodek
14/10/2026
Direktorat za lesarstvo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport vabi javne naročnike na brezplačno delavnico o zelenem javnem naročanju projektiranja in izvedbe gradnje stavb. Delavnica bo izvedena v dveh terminih, […]
Dogodek
09/10/2026
Ministrstvo za okolje in prostor vabi na brezplačno spletno izobraževanje o izvedbi analize oziroma predhodnega preverjanja trga pred začetkom postopka javnega naročanja, ki bo izvedeno v dveh terminih, in sicer […]
Pobrskajte po knjižnici virov
Pojdi v knjižnico
O projektu 
Projekt LIFE4ADAPT podpira uresničevanje nacionalne strategije prilagajanja podnebnim spremembam in krepi odpornost Slovenije na vse pogostejše ekstremne vremenske dogodke in dolgoročne okoljske spremembe.
S projektom razvijamo znanje in podatke za vodenje politik in izvajanje ukrepov prilagajanja, pilotne ukrepe s področij upravljanja voda, narave, kmetijstva, gozdarstva, zdravja in gospodarstva, komunikacijske in izobraževalne aktivnosti za boljše razumevanje in odzivanje na podnebne izzive, usposabljanja za državno, regionalno in lokalno raven ter finančne mehanizme, ki omogočajo izvedbo prilagoditvenih ukrepov.
LIFE4ADAPT povezuje znanost, politiko in ljudi – za varno, odporno in trajnostno prihodnost.
S projektom razvijamo znanje in podatke za vodenje politik in izvajanje ukrepov prilagajanja, pilotne ukrepe s področij upravljanja voda, narave, kmetijstva, gozdarstva, zdravja in gospodarstva, komunikacijske in izobraževalne aktivnosti za boljše razumevanje in odzivanje na podnebne izzive, usposabljanja za državno, regionalno in lokalno raven ter finančne mehanizme, ki omogočajo izvedbo prilagoditvenih ukrepov.
LIFE4ADAPT povezuje znanost, politiko in ljudi – za varno, odporno in trajnostno prihodnost.
