Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo zaznava povečano trženje naprav za obdelavo biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov (odpadki s številkama 20 01 08 in 20 02 01), kot so naprave za rezanje, drobljenje ali mletje, tako imenovani biodigestorji, dehidratorji in naprave za pospešeno kompostiranje.

Naprave se med seboj razlikujejo po načinu delovanja, vendar je pri vseh treba upoštevati, da imajo biološko razgradljivi kuhinjski odpadki iz gostinstva poseben pravni režim. Po navedbah prodajalcev naj bi nekatere naprave omogočale obdelavo odpadkov do stopnje, ko jih je mogoče odvajati v javno kanalizacijo, ali pa naj bi bistveno zmanjšale stroške ravnanja z odpadki. Ministrstvo poudarja, da se s tem obvestilom ne opredeljuje do tehnične učinkovitosti naprav, temveč izključno do zakonitosti njihove uporabe v Republiki Sloveniji.

Kdo naj bo posebej pozoren

Glede na vprašanja strank ugotavljamo, da prodajalci tovrstnih naprav najpogosteje nagovarjajo upravljavce objektov, kjer nastajajo večje količine kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, kot so hoteli, restavracije, prehrambni obrati, šole in vrtci. Ker nakup takšnih naprav predstavlja večjo investicijo, je pomembno, da so potencialni kupci predhodno seznanjeni z zakonodajnim okvirom njihove uporabe.

Kaj ni dovoljeno

Skladno z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je prepovedano rezati, drobiti ali mleti kuhinjske odpadke ter jih redčiti z namenom odvajanja v javno kanalizacijo, greznice ali neposredno v vode, prav tako je prepovedana prodaja opreme za ta namen. Enako prepoved določa tudi Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Prepoved temelji na strokovnih razlogih, saj komunalne čistilne naprave niso projektirane za tovrstne organske obremenitve, odvajanje zmletih ali utekočinjenih odpadkov pa lahko povzroči motnje v njihovem delovanju, višje stroške čiščenja in povečane emisije neprijetnih vonjav.

Kaj je dovoljeno in pod kakšnimi pogoji

Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora te odpadke obvezno oddati pooblaščenemu zbiralcu. Dehidracijo kuhinjskih odpadkov lahko izvaja le ob pridobljenem okoljevarstvenem dovoljenju za predelavo odpadkov, pri čemer odpadki tudi po predelavi ohranijo status odpadka, zato jih je treba še naprej oddajati zbiralcu in za oddajo pridobiti evidenčni list. Enako velja za naprave, ki z encimi razgrajujejo odpadke v tekočo fazo (tako imenovani biodigestorji), saj nastali produkt ne predstavlja »sive vode«, temveč odpadek, ki ga ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo.

Kaj tvegate ob nepravilni uporabi

Neskladno ravnanje z odpadki predstavlja prekršek, za katerega so v skladu z zakonodajo predpisane visoke globe. Za hujše kršitve, kot je izvajanje predelave odpadkov brez ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja ali neustrezno ravnanje z odpadki, so za pravne osebe predpisane globe v razponu od 75.000 do 125.000 evrov, za odgovorne osebe pa dodatne globe.

Kaj preveriti pred nakupom

Ministrstvo svetuje, da potencialni kupci pred morebitno investicijo preverijo namen uporabe naprave, način ravnanja s predelanimi odpadki in morebitno obveznost pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja. Za dodatna pojasnila ali preveritev skladnosti posameznih tehnologij se lahko obrnete na gp.mope@gov.si.