Anže Medved, klimatolog, meteorolog, prognostik in TV-napovedovalec na nacionalni televiziji: Palme pri nas ne bodo rasle,bodo pa se množili ekstremi.

Anže Medved ni le vremenoslovec, je nekak vremenoslovec plus, tak z dodano vrednostjo. Le en primer – s kolesom je denimo obiskal že dober del vremenskih postaj, vsaj 40 do 50, tudi tisto na Uršlji gori, Nanosu in Krvavcu. “Zadnji del je bil res malo naporen,” se smeji, ko opisuje vzpon na Krvavec. Ampak na agenciji so ugotovili, da imajo malo fotografij vremenskih postaj, on rad kolesari in je pričel nabirati kilometre z namenom. Znanost razlaga preprosto in zanimivo, jasno in s strastjo. A o znanosti več kasneje.

Višina, ne količina padavin

Najprej zavijemo na vrh vrta k vremenski in padavinski postaji. Ta dan dela od doma, tudi on potrdi, da je eden od zadnjih lepih dni, preden bo spet sneg, a da ne bo tako hudo kot na usodni petek. Na domačem vrtu stojita postaji za meritve: vremenska – tista bela hiška na visokem stojalu, ki jih poznamo vsi in mora biti obrnjena proti severu – in padavinska postaja. V merilnem valju je voda, tokrat za demonstracijo iz vodovoda, in brez pretiranega uvoda Medved že razlaga: “To, kar izmerimo, je v bistvu isto kot en liter na kvadratni meter. Na primer, če imamo 9,5 mm padavin, je to isto, kot da bi padlo 9,5 litra na en kvadratni meter, zato tudi meteorologi rečemo, da merimo višino padavin, ne pa količino.” Ja, nam novinarjem pa se rade zapišejo količine padavin in ne višine. “Ja, ja, mi meteorologi govorimo o višini padavin in en milimeter padavin je en liter na kvadratni meter,” se smeji Anže Medved, kar je nasploh njegova značilnost, smeh namreč.

Vremensko postajo je postavil sam, kar lahko stori vsak, ki ga to zanima, in potem tudi odčitava meritve. Padavinsko sem dobil kasneje, nasledil sem jo od gospoda iz Vojnika. Parametre se odčita samo zjutraj, v zimskem času ob sedmih, v poletnem pa ob osmih.” Na glavnih klimatoloških postajah se odčita trikrat na dan, v Mariboru je na letališču in na Vrbanskem platoju, kjer skrbi zanjo profesor iz bližnje šole. Glavne postaje pa so še na letališčih, v Bežigradu v Ljubljani in na Kredarici. Ostale so že večinoma ukinili, ker ni več opazovalcev. Ni več ljudi, ki bi to delali.

Več o njegovem pričevanju in posledicah podnebnih sprememb si preberite na spletni strani Večer.