Novica
17/06/24
Objavljamo stališče Podnebnega sveta glede novega Energetskega zakona z dne 7. decembra 2023, ki ga je Podnebni svet na podlagi novih informacij dopolnil in sprejel na 7. redni seji Podnebnega […]
Zdravje, zdravstveni sistemi in podnebne spremembe
Podnebne spremembe so največja grožnja globalnemu zdravju v 21. stoletju. Najpomembnejše podnebne nevarnosti v Sloveniji, nastale zaradi spreminjanja podnebja, ki vplivajo na zdravje in zdravstveni sistem, so obilne padavine, visoke vode, vročina, suša in vetrni sunki. Z njimi so povezana trenutno za zdravje in zdravstveni sistem najpomembnejša podnebna tveganja: poplave, vročinski valovi in požari v naravnem okolju.
Vas tema zdravja posebej zanima? Zaupajte nam svoj e-naslov in se naročite na naše mesečne novice.
Vas tema zdravja posebej zanima? Zaupajte nam svoj e-naslov in se naročite na naše mesečne novice.
Podnebne spremembe povzročajo različne negativne vplive na zdravje (neposredne – obremenitev s toploto, mrazom, vlago, prenašalci nalezljivih bolezni, alergeni … in posredne – vpliv na zdravstveni sistem, socialni sistem, ustreznost bivališč, oskrbo s hrano, vodo ...) in se prepletajo z že obstoječimi zdravstvenimi in socialnimi neenakostmi. Nesorazmerno bolj bodo prizadele prebivalce z manj možnostmi nadzora nad svojim življenjskim okoljem in manj viri za prilagajanje. Med posebej ranljivimi so starejši, mali otroci, nosečnice, bolniki s kroničnimi obolenji, revni in vsi, ki morajo biti dlje časa na prostem. Brez ustreznih prilagoditvenih ukrepov se bodo povečale zdravstvene in družbene neenakosti. S tem bodo ogroženi cilji zdravstvenega sistema na področju izboljševanja zdravja prebivalstva in zmanjševanja prezgodnje umrljivosti. Soočanje s temi izzivi in zaščita najranljivejših zahtevata hitre, usklajene in celovite odzive celotne družbe.
Prilagajanje podnebnim spremembam na področju zdravja
Med najpomembnejšimi tveganji podnebnih sprememb za zdravje prebivalstva, ki so neposredno pomembna tudi za zdravstveni sektor, so povečanje obolevnosti in umrljivosti zaradi bolezni, povezanih z vročino, poslabšanje kakovosti zraka, širjenje bolezni, ki jih prenašajo vektorji ter negativni vplivi ekstremnih, z vremenom povezanih, dogodkov na telesno in duševno zdravje (vročinski valovi, poplave, požari v naravnem okolju, drugi). Zaradi inercije podnebnega sistema ukrepi blaženja podnebnih sprememb kratkoročno ne bodo vplivali na pogostost in intenzivnost podnebnih nevarnosti in tveganj, zato so ukrepi za pravočasno in sistematično prilagajanje podnebnim spremembam nujni.
Za prilagajanje podnebnim spremembam na področju zdravja je pomembno pravočasno prepoznavanje tveganj in sprejemanje ukrepov za zmanjšanje ranljivosti in s tem povečanje podnebne odpornosti posameznikov in družbe.
Na ravni posameznika prilagajanje na podnebne spremembe vključuje informiranje o podnebnih spremembah in njihovih posledicah, spremljanje opozoril za ekstremne, z vremenom povezane dogodke, spremljanje in upoštevanje priporočil pristojnih služb, prilagoditev vsakodnevnega vedenja in aktivno sodelovanje pri ukrepih v lokalnem okolju.
Uspešno prilagajanje na državni in lokalni ravni temelji na sodelovanju različnih sektorjev in institucij, v ospredju pa mora biti skrb za zdravje in dobro počutje prebivalcev. Ključni deležniki pri prilagajanju podnebnim spremembam na področju zdravja v Sloveniji so:
Za prilagajanje podnebnim spremembam na področju zdravja je pomembno pravočasno prepoznavanje tveganj in sprejemanje ukrepov za zmanjšanje ranljivosti in s tem povečanje podnebne odpornosti posameznikov in družbe.
Na ravni posameznika prilagajanje na podnebne spremembe vključuje informiranje o podnebnih spremembah in njihovih posledicah, spremljanje opozoril za ekstremne, z vremenom povezane dogodke, spremljanje in upoštevanje priporočil pristojnih služb, prilagoditev vsakodnevnega vedenja in aktivno sodelovanje pri ukrepih v lokalnem okolju.
Uspešno prilagajanje na državni in lokalni ravni temelji na sodelovanju različnih sektorjev in institucij, v ospredju pa mora biti skrb za zdravje in dobro počutje prebivalcev. Ključni deležniki pri prilagajanju podnebnim spremembam na področju zdravja v Sloveniji so:
- Ministrstvo za zdravje (MZ): Zagotavlja zakonodajni in sistemski okvir, koordinira nacionalne strategije ter skrbi za sistemsko usmerjanje in financiranje ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe v zdravstvenem sistemu.
- Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Pripravlja strokovne podlage ter ocene podnebne ranljivosti in tveganj za zdravje in zdravstveni sistem, spremlja vplive okolja na zdravje ter pripravlja priporočila in ozavešča strokovno in laično javnost.
- Agencija RS za okolje (ARSO): Zagotavlja ključne meteorološke, hidrološke in podnebne podatke, projekcije ter zgodnja opozorila pred ekstremnimi z vremenom povezanimi dogodki.
- Ministrstvo za okolje in prostor (MOP): Usklajuje področje prilagajanja podnebnim spremembam na državni ravni in vodi strateški integrirani projekt LIFE4ADAPT, ki sistemsko podpira razvoj prilagoditvenih rešitev, povezanih z vročinskimi valovi, zaščito ranljivih skupin, odpornostjo zdravstvenega sistema ter povezovanjem podnebnih in zdravstvenih podatkov.
- Lokalne skupnosti: S prostorskim načrtovanjem, ozelenjevanjem, senčenjem, zmanjševanjem toplotnih otokov, zagotavljanjem osnovnih storitev ter organizacijo lokalne pomoči pomembno prispevajo k prilagajanju na podnebne spremembe.
Prilagajanje zdravstvenega sistema podnebnim spremembam
Zaradi vplivov podnebnih sprememb na zdravje obstaja jasna in nujna potreba, da se zdravstveni sistem prilagodi neizogibnim posledicam podnebnih sprememb ter okrepi svojo odpornost. Zdravstveni sistemi, odporni na podnebne spremembe, so tisti, ki so sposobni predvideti, se odzvati in se soočiti s posledicami podnebnih sprememb, si od njih opomoči in se jim prilagoditi, tako da lahko zagotavljajo pravočasno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo v pogojih spreminjajočega se podnebja. Zagotavljanje zdravstvene oskrbe ne pomeni zgolj izvajanja nujne medicinske pomoči v času ekstremnih, z vremenom povezanih, dogodkov, temveč tudi izvajanje rednih zdravstvenih pregledov in obravnav ter preventivnih dejavnosti. S tem zdravstveni sistemi prispevajo k trajnemu izboljševanju zdravja prebivalstva kljub nestabilnemu podnebju. S prizadevanji za izboljšanje odpornosti zdravstvenega sistema se zmanjša verjetnost, da bo prišlo do vplivov podnebnih sprememb na sistem, zmanjša pa se lahko tudi resnost vplivov, ki se vseeno zgodijo.
Za ohranitev zmožnosti zagotavljanja pravočasne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe v pogojih spreminjajočega se podnebja je zato izjemno pomembno povečati podnebno odpornost zdravstvenega sistema, in sicer predvsem v vseh, z vidika podnebnih sprememb pomembnih, ključnih gradnikih zdravstvenega sistema. To so: kadri v zdravstvu (npr.: zagotoviti zadostno število za obvladovanje podnebnih tveganj ustrezno usposobljenih zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ki delajo v ustreznih in varnih delovnih pogojih); preskrba s pitno vodo, odvajanje odpadne vode in ravnanje z odpadki (npr.: varna, urejena in trajnostna infrastruktura za preskrbo s pitno vodo, ustrezno ravnanje z odpadno vodo in odpadki tudi ob ekstremnih, z vremenom povezanih, dogodkih); preskrba z energijo (stabilna in trajnostna preskrba z energijo, vključno z rezervnimi viri, v primeru ekstremnih, z vremenom povezanih, dogodkov); zdravstvena infrastruktura, procesi, izdelki, tehnologije in oprema (npr.: podnebnim spremembam prilagojena infrastruktura, procesi in oprema, odporne dobavne verige ...).
Ključne aktivnosti, potrebne za povečanje podnebne odpornosti zdravstvenega sistema v Sloveniji so
Za ohranitev zmožnosti zagotavljanja pravočasne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe v pogojih spreminjajočega se podnebja je zato izjemno pomembno povečati podnebno odpornost zdravstvenega sistema, in sicer predvsem v vseh, z vidika podnebnih sprememb pomembnih, ključnih gradnikih zdravstvenega sistema. To so: kadri v zdravstvu (npr.: zagotoviti zadostno število za obvladovanje podnebnih tveganj ustrezno usposobljenih zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ki delajo v ustreznih in varnih delovnih pogojih); preskrba s pitno vodo, odvajanje odpadne vode in ravnanje z odpadki (npr.: varna, urejena in trajnostna infrastruktura za preskrbo s pitno vodo, ustrezno ravnanje z odpadno vodo in odpadki tudi ob ekstremnih, z vremenom povezanih, dogodkih); preskrba z energijo (stabilna in trajnostna preskrba z energijo, vključno z rezervnimi viri, v primeru ekstremnih, z vremenom povezanih, dogodkov); zdravstvena infrastruktura, procesi, izdelki, tehnologije in oprema (npr.: podnebnim spremembam prilagojena infrastruktura, procesi in oprema, odporne dobavne verige ...).
Ključne aktivnosti, potrebne za povečanje podnebne odpornosti zdravstvenega sistema v Sloveniji so
- Oceniti podnebno ranljivost vsakega zdravstvenega zavoda zaradi ocene izhodiščnega stanja.
- Pripraviti in izvajati načrt zagotavljanja zdravstvene oskrbe v primeru ekstremnih, z vremenom povezanih, dogodkov, pri čemer ne gre zgolj za zagotavljanje nujne medicinske pomoči, temveč tudi za izvajanje vseh vnaprej naročenih rednih pregledov in obravnav ter celotne preventivne dejavnosti.
- Pripraviti in izvajati načrt povečanja podnebne odpornosti posameznih zdravstvenih zavodov, ki bo omogočal izvajanje zdravstvene oskrbe v spremenjenih podnebnih pogojih.
Zaključek
Prilagajanje podnebnim spremembam na področju zdravja ni zgolj odzivanje na trenutne krize, temveč pametna naložba v prihodnost. Z vlaganjem v podnebno odpornost zdravstvenega sistema, medsektorskim sodelovanjem in krepitvijo zavedanja posameznikov gradimo družbo, ki je sposobna zaščititi tudi svoje najbolj ranljive člane ter ohraniti zdravje in blaginjo v spreminjajočem se podnebju.
Povezave
Novice
Vse novice
Vsakodnevno ustvarjamo veliko dobrih in pozitivnih zgodb, ki uspešno pomagajo krotiti podnebne spremembe. Naj nas motivirajo in naj nam bodo kot družbi v navdih, da lahko skupaj poskrbimo za lepši jutri.
Novica
21/10/26
V tretjem tednu oktobra obeležujemo Teden za podnebje, v okviru katerega je Ministrstvo za okolje in prostor v Biotehniškem centru Naklo organiziralo Podnebni dialog 2026 z naslovom »Ekstremi so že […]
Novica
16/10/26
Med 19. in 25. oktobrom 2026 v Sloveniji obeležujemo Teden za podnebje, ki je namenjen ozaveščanju, izobraževanju in spodbujanju dialoga o podnebnih spremembah. Teden za podnebje je opredeljen v 20. […]
Novica
15/10/26
V Palangi v Litvi je 1. in 2. oktobra 2026 potekal mednarodni dogodek za izmenjavo znanja in izkušenj na področju zelenega javnega naročanja (ZeJN). Slovenijo je na dogodku predstavljala Lara […]
Novica
14/10/26
Predstavnica Regionalne razvojne agencije Zasavje se je med 7. in 9. oktobrom 2026 udeležila mednarodne študijske izmenjave EU Twinning v Karlovarskem kraju na Češkem. Srečanje, organizirano v okviru evropskega projekta […]
Novica
05/10/26
Mesec prostora je vsakoletna priložnost, da v oktobru v ospredje postavimo prostor, njegovo načrtovanje in urejanje ter razmislimo o njegovem vplivu na družbo, okolje, naravo in naše življenje. Letošnji mesec […]
Novica
25/09/26
Podnebne spremembe že vplivajo na naše okolje, zdravje, gospodarstvo in kakovost življenja. Po vsej Sloveniji zato nastajajo rešitve, s katerimi zmanjšujemo tveganja ter krepimo odpornost ljudi, narave in lokalnih skupnosti. […]
Novica
16/09/26
Na Zelenem zajtrku “Slovenija pod pritiskom: kaj podnebna tveganja pomenijo za podjetja, gospodarstvo in odločevalce”, ki ga je CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo pripravilo v okviru projekta LIFE4ADAPT, so predstavniki […]
Novica
16/09/26
16. septembra obeležujemo mednarodni dan ohranjanja ozonske plasti. Z letošnjo temo “Skupaj za hladnejši planet” (Global action for a cooler planet) se posveča deseti obletnici sprejetja Kigalijskega amandmaja k Montrealskemu […]
Novica
15/09/26
Evropska komisija je predstavila predlog obsežne prenove pravil o javnih pogodbah in koncesijah. V drugem delu septembrskega ZeJN video novičnika predstavljamo najpomembnejše predlagane spremembe in njihov možni vpliv na delo […]
Novica
11/09/26
Okoljski pregled Slovenije 2026, neodvisna ocena napredka Slovenije na področju okoljske in podnebne politike ugotavlja napredek na več področjih, hkrati pa opozarja na vrzeli: pritiske na biotsko raznovrstnost, zamude pri […]
Dogodki
Vsi dogodki
Preverite dogodke, ki se odvijajo v povezavi s podnebnimi spremembami. Sodelujte v iniciativah in akcijah, ki prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti. Pridružite se nam in postanite del rešitve.
Dogodek
20/11/2026
Ministrstvo za okolje in prostor vabi na brezplačno spletno izobraževanje o izvedbi analize oziroma predhodnega preverjanja trga pred začetkom postopka javnega naročanja, ki bo v petek, 20. novembra 2026, od […]
Dogodek
11/11/2026
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani vabi na dogodek Bioznanost in človek 2026: Kdo bo popravljal svet?, ki bo v sredo, 11. novembra, ob 16.00, v prostorih fakultete v Ljubljani (Dvorana […]
Dogodek
26/11/2026
Institut “Jožef Stefan” – Center za energetsko učinkovitost vabi na brezplačno tematsko srečanje v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE s predstavitvijo osnutkov Strategije razogljičenja in podnebne odpornosti zdravstvenegasektorja do leta […]
Pobrskajte po knjižnici virov
Pojdi v knjižnico
O projektu 
Projekt LIFE4ADAPT podpira uresničevanje nacionalne strategije prilagajanja podnebnim spremembam in krepi odpornost Slovenije na vse pogostejše ekstremne vremenske dogodke in dolgoročne okoljske spremembe.
S projektom razvijamo znanje in podatke za vodenje politik in izvajanje ukrepov prilagajanja, pilotne ukrepe s področij upravljanja voda, narave, kmetijstva, gozdarstva, zdravja in gospodarstva, komunikacijske in izobraževalne aktivnosti za boljše razumevanje in odzivanje na podnebne izzive, usposabljanja za državno, regionalno in lokalno raven ter finančne mehanizme, ki omogočajo izvedbo prilagoditvenih ukrepov.
LIFE4ADAPT povezuje znanost, politiko in ljudi – za varno, odporno in trajnostno prihodnost.
S projektom razvijamo znanje in podatke za vodenje politik in izvajanje ukrepov prilagajanja, pilotne ukrepe s področij upravljanja voda, narave, kmetijstva, gozdarstva, zdravja in gospodarstva, komunikacijske in izobraževalne aktivnosti za boljše razumevanje in odzivanje na podnebne izzive, usposabljanja za državno, regionalno in lokalno raven ter finančne mehanizme, ki omogočajo izvedbo prilagoditvenih ukrepov.
LIFE4ADAPT povezuje znanost, politiko in ljudi – za varno, odporno in trajnostno prihodnost.
