Novica
17/06/24
Objavljamo stališče Podnebnega sveta glede novega Energetskega zakona z dne 7. decembra 2023, ki ga je Podnebni svet na podlagi novih informacij dopolnil in sprejel na 7. redni seji Podnebnega […]
Kaj so podnebne spremembe?
Podnebne spremembe niso več oddaljena grožnja prihodnosti. Njihove posledice občutimo že danes – v Sloveniji in po svetu. Pogostejši vročinski valovi, suše, poplave, požari v naravnem okolju in drugi ekstremni vremenski dogodki vplivajo na naše zdravje, gospodarstvo, naravo ter kakovost življenja. Prilagajanje podnebnim spremembam zato postaja eden ključnih izzivov sodobne družbe.
Vas podnebne spremembe posebej zanimajo? Zaupajte nam svoj e-naslov in se naročite na naše mesečne novice.
Vas podnebne spremembe posebej zanimajo? Zaupajte nam svoj e-naslov in se naročite na naše mesečne novice.
foto: Ivan Marjanović: Reka Sava v deželi Jurija Vege
Podnebne spremembe so spremembe dolgoročno značilnega vremena. Lahko so posledica naravnih procesov ali človekovih dejavnosti. V zadnjih desetletjih so zaskrbljujoče predvsem relativno hitre spremembe podnebja, ki so posledica človekovih dejavnosti, kot so na primer izpusti toplogrednih plinov, ki nastajajo pri rabi fosilnih goriv - premoga, nafte in zemeljskega plina (ogljikov dioksid) - in v kmetijstvu (metan, didušikov oksid), ob pozidavi, krčenju gozdov in izsuševanju močvirij.
Zaradi spreminjanja sestave ozračja in spreminjanja rabe tal se povprečne temperature ozračja, tal in voda od predindustrijske dobe dalje vztrajno višajo. V Sloveniji smo v zadnjih desetletjih zabeležili najvišje povprečne letne, mesečne in tudi dnevne temperature v zgodovini merjenj.
Zaradi spreminjanja sestave ozračja in spreminjanja rabe tal se povprečne temperature ozračja, tal in voda od predindustrijske dobe dalje vztrajno višajo. V Sloveniji smo v zadnjih desetletjih zabeležili najvišje povprečne letne, mesečne in tudi dnevne temperature v zgodovini merjenj.
Slovenija se segreva hitreje od svetovnega povprečja
Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja.
Med letoma 1980 in 2023 so ekstremni vremenski dogodki v EU povzročili 738 milijard evrov izgub, pri čemer je Slovenija najbolj prizadeta država glede na izgube na prebivalca in površino.
Od leta 1980 do leta 2024 se je svetovna povprečna temperatura dvignila za skoraj 1 °C (od predindustrijske dobe do leta 1980 za okrog 0,5 °C), v Sloveniji pa za 2,5 °C.
V zadnjih dvajsetih letih (2005–2024) je bila povprečna temperatura v Sloveniji za 2,1 °C višja kot v referenčnem obdobju 1850–1900, v zadnjem desetletju (2015–2024) pa že za 2,4 °C. Pričakovati je, da se bo segrevanje nadaljevalo, intenzivnost pa bo v veliki meri odvisna od prihodnjih emisij toplogrednih plinov.
Posledice podnebnih sprememb so vse pogostejše in intenzivnejše. V zadnjih desetletjih narašča število vročih dni (nad 30 °C) in ekstremno vročih dni (nad 35 °C), medtem ko se število ledenih dni zmanjšuje. Poletje 2024 je bilo najtoplejše od leta 1950 dalje, kar potrjuje trend naraščanja temperatur. Poleg vročinskih valov Slovenijo vse pogosteje prizadenejo tudi drugi ekstremni vremenski dogodki, kot so poplave, suše, pozebe in toča. V zadnjem desetletju so se zvrstile številne naravne nesreče, med drugim žledolom leta 2014, množičen napad podlubnikov v letih 2015 in 2016, vetrolomi v letih 2017 in 2018, suša in požar na Krasu leta 2022 ter katastrofalne poplave leta 2023.
Med letoma 1980 in 2023 so ekstremni vremenski dogodki v EU povzročili 738 milijard evrov izgub, pri čemer je Slovenija najbolj prizadeta država glede na izgube na prebivalca in površino.
Od leta 1980 do leta 2024 se je svetovna povprečna temperatura dvignila za skoraj 1 °C (od predindustrijske dobe do leta 1980 za okrog 0,5 °C), v Sloveniji pa za 2,5 °C.
V zadnjih dvajsetih letih (2005–2024) je bila povprečna temperatura v Sloveniji za 2,1 °C višja kot v referenčnem obdobju 1850–1900, v zadnjem desetletju (2015–2024) pa že za 2,4 °C. Pričakovati je, da se bo segrevanje nadaljevalo, intenzivnost pa bo v veliki meri odvisna od prihodnjih emisij toplogrednih plinov.
Posledice podnebnih sprememb so vse pogostejše in intenzivnejše. V zadnjih desetletjih narašča število vročih dni (nad 30 °C) in ekstremno vročih dni (nad 35 °C), medtem ko se število ledenih dni zmanjšuje. Poletje 2024 je bilo najtoplejše od leta 1950 dalje, kar potrjuje trend naraščanja temperatur. Poleg vročinskih valov Slovenijo vse pogosteje prizadenejo tudi drugi ekstremni vremenski dogodki, kot so poplave, suše, pozebe in toča. V zadnjem desetletju so se zvrstile številne naravne nesreče, med drugim žledolom leta 2014, množičen napad podlubnikov v letih 2015 in 2016, vetrolomi v letih 2017 in 2018, suša in požar na Krasu leta 2022 ter katastrofalne poplave leta 2023.
Kakšna je razlika med vremenom in podnebjem?
Sprememb podnebja ne smemo enačiti s spremembami vremena, saj gre pri vremenu za trenutno stanje ozračja nad nekim območjem, ki se spreminja iz minute v minuto, iz ure v uro, iz dneva v dan. Pri podnebju gre za povprečne vremenske razmere na določenem območju v daljšem časovnem obdobju, običajno 30 let ali več.
Razliko med vremenom in podnebjem lahko ponazorimo z oblačili. Vreme je to, kar nosimo na določen dan, podnebje pa je naša celotna garderoba. Podnebje, v katerem živimo, določa vrsto oblačil, ki jih kupujemo in hranimo v svoji omari, vreme pa vpliva na to, kaj bomo oblekli na določen dan. S spreminjanjem podnebja se spreminja tudi naša garderoba.
Razliko med vremenom in podnebjem lahko ponazorimo z oblačili. Vreme je to, kar nosimo na določen dan, podnebje pa je naša celotna garderoba. Podnebje, v katerem živimo, določa vrsto oblačil, ki jih kupujemo in hranimo v svoji omari, vreme pa vpliva na to, kaj bomo oblekli na določen dan. S spreminjanjem podnebja se spreminja tudi naša garderoba.
Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje
S podnebnimi spremembami se soočamo na dva načina. Po eni strani si prizadevamo zmanjšati njihove vzroke, po drugi strani pa se pripravljamo na njihove posledice. Oba pristopa sta nujna in se med seboj dopolnjujeta.
Blaženje podnebnih sprememb se osredotoča na odpravljanje vzrokov podnebnih sprememb oziroma na ukrepe, ki zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov (TGP) v ozračje in povečujejo ali ohranjajo ponore ogljika. Ponori ogljika so na primer oceani, gozdovi, s humusom bogata tla in mokrišča.
Prilagajanje podnebnim spremembam se osredotoča na posledice podnebnih sprememb oziroma na ukrepe za zmanjševanje ranljivosti in krepitev odpornosti naravnih in družbenih sistemov proti že prisotnim in pričakovanim vplivom podnebnih sprememb.
Prilagajanje na podnebne spremembe poteka predvsem na ravni družbe, z ukrepi na ključnih področjih, kot so upravljanje voda, kmetijstvo, gozdarstvo, ohranjanje narave, zdravstvo in prostorsko načrtovanje. Na te sistemske ukrepe se nato navezuje tudi prilagajanje posameznikov in skupnosti v vsakdanjem življenju.
Zakaj je prilagajanje pomembno?
Prilagajanje podnebnim spremembam ni nadomestilo za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Tudi ob uspešnem zmanjševanju emisij se bodo podnebne spremembe zaradi že nakopičenih toplogrednih plinov nadaljevale še desetletja. Zato morata blaženje in prilagajanje potekati hkrati.
Prilagajanje podnebnim spremembam se osredotoča na posledice podnebnih sprememb oziroma na ukrepe za zmanjševanje ranljivosti in krepitev odpornosti naravnih in družbenih sistemov proti že prisotnim in pričakovanim vplivom podnebnih sprememb.
Prilagajanje na podnebne spremembe poteka predvsem na ravni družbe, z ukrepi na ključnih področjih, kot so upravljanje voda, kmetijstvo, gozdarstvo, ohranjanje narave, zdravstvo in prostorsko načrtovanje. Na te sistemske ukrepe se nato navezuje tudi prilagajanje posameznikov in skupnosti v vsakdanjem življenju.
Zakaj je prilagajanje pomembno?
Prilagajanje podnebnim spremembam ni nadomestilo za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Tudi ob uspešnem zmanjševanju emisij se bodo podnebne spremembe zaradi že nakopičenih toplogrednih plinov nadaljevale še desetletja. Zato morata blaženje in prilagajanje potekati hkrati.
Novice
Vse novice
Vsakodnevno ustvarjamo veliko dobrih in pozitivnih zgodb, ki uspešno pomagajo krotiti podnebne spremembe. Naj nas motivirajo in naj nam bodo kot družbi v navdih, da lahko skupaj poskrbimo za lepši jutri.
Novica
21/10/26
V tretjem tednu oktobra obeležujemo Teden za podnebje, v okviru katerega je Ministrstvo za okolje in prostor v Biotehniškem centru Naklo organiziralo Podnebni dialog 2026 z naslovom »Ekstremi so že […]
Novica
16/10/26
Med 19. in 25. oktobrom 2026 v Sloveniji obeležujemo Teden za podnebje, ki je namenjen ozaveščanju, izobraževanju in spodbujanju dialoga o podnebnih spremembah. Teden za podnebje je opredeljen v 20. […]
Novica
15/10/26
V Palangi v Litvi je 1. in 2. oktobra 2026 potekal mednarodni dogodek za izmenjavo znanja in izkušenj na področju zelenega javnega naročanja (ZeJN). Slovenijo je na dogodku predstavljala Lara […]
Novica
14/10/26
Predstavnica Regionalne razvojne agencije Zasavje se je med 7. in 9. oktobrom 2026 udeležila mednarodne študijske izmenjave EU Twinning v Karlovarskem kraju na Češkem. Srečanje, organizirano v okviru evropskega projekta […]
Novica
05/10/26
Mesec prostora je vsakoletna priložnost, da v oktobru v ospredje postavimo prostor, njegovo načrtovanje in urejanje ter razmislimo o njegovem vplivu na družbo, okolje, naravo in naše življenje. Letošnji mesec […]
Novica
25/09/26
Podnebne spremembe že vplivajo na naše okolje, zdravje, gospodarstvo in kakovost življenja. Po vsej Sloveniji zato nastajajo rešitve, s katerimi zmanjšujemo tveganja ter krepimo odpornost ljudi, narave in lokalnih skupnosti. […]
Novica
16/09/26
Na Zelenem zajtrku “Slovenija pod pritiskom: kaj podnebna tveganja pomenijo za podjetja, gospodarstvo in odločevalce”, ki ga je CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo pripravilo v okviru projekta LIFE4ADAPT, so predstavniki […]
Novica
16/09/26
16. septembra obeležujemo mednarodni dan ohranjanja ozonske plasti. Z letošnjo temo “Skupaj za hladnejši planet” (Global action for a cooler planet) se posveča deseti obletnici sprejetja Kigalijskega amandmaja k Montrealskemu […]
Novica
15/09/26
Evropska komisija je predstavila predlog obsežne prenove pravil o javnih pogodbah in koncesijah. V drugem delu septembrskega ZeJN video novičnika predstavljamo najpomembnejše predlagane spremembe in njihov možni vpliv na delo […]
Novica
11/09/26
Okoljski pregled Slovenije 2026, neodvisna ocena napredka Slovenije na področju okoljske in podnebne politike ugotavlja napredek na več področjih, hkrati pa opozarja na vrzeli: pritiske na biotsko raznovrstnost, zamude pri […]
Dogodki
Vsi dogodki
Preverite dogodke, ki se odvijajo v povezavi s podnebnimi spremembami. Sodelujte v iniciativah in akcijah, ki prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti. Pridružite se nam in postanite del rešitve.
Dogodek
20/11/2026
Ministrstvo za okolje in prostor vabi na brezplačno spletno izobraževanje o izvedbi analize oziroma predhodnega preverjanja trga pred začetkom postopka javnega naročanja, ki bo v petek, 20. novembra 2026, od […]
Dogodek
11/11/2026
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani vabi na dogodek Bioznanost in človek 2026: Kdo bo popravljal svet?, ki bo v sredo, 11. novembra, ob 16.00, v prostorih fakultete v Ljubljani (Dvorana […]
Dogodek
26/11/2026
Institut “Jožef Stefan” – Center za energetsko učinkovitost vabi na brezplačno tematsko srečanje v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE s predstavitvijo osnutkov Strategije razogljičenja in podnebne odpornosti zdravstvenegasektorja do leta […]
