Preskoči na glavno vsebino

Posledice podnebnih sprememb

Podnebne spremembe vplivajo na skoraj vse vidike našega življenja. Pogostejši in intenzivnejši ekstremni vremenski dogodki vplivajo na zdravje ljudi, oskrbo z vodo, kmetijstvo, gozdove, naravne ekosisteme, gospodarstvo ter kritično infrastrukturo. Posledice se med seboj prepletajo in pogosto sprožijo verižne učinke, zato prilagajanje postaja nujen del načrtovanja razvoja družbe.

Vas posledice podnebnih sprememb posebej zanimajo? Zaupajte nam svoj e-naslov in se naročite na naše mesečne novice.
foto: Arhiv ZRC SAZU, GIAM: Triglavski ledenik 2023

Vročinski valovi

Zaradi pogostejših, izrazitejših in dalj časa trajajočih vročinskih valov se povečuje vročinski stres, ki škodljivo vpliva na zdravje živih bitij in ekosistemov. Med vročinskimi valovi se pri ljudeh, pa tudi živalih, pojavljajo zdravstvene težave, kot sta izčrpanost in toplotni udar, pri ranljivih skupinah prebivalstva pa lahko vročinski valovi povzročijo tudi povečano umrljivost.

Vročinski valovi niso zgolj lokalna ali nacionalna težava. Na svetovni ravni se je v zadnjih 20 letih smrtnost zaradi vročine pri ljudeh, starejših od 65 let, skoraj podvojila in leta 2018 dosegla približno 300 000 smrtnih žrtev. Število smrtnih žrtev v evropski regiji SZO se je v istem obdobju povečalo za več kot 30 % (Watts idr., 2020) (vir: climate-adapt.eea.europa.eu).

Tudi v Sloveniji je analiza pokazala statistično značilno povečano število umrlih v času vročinskih valov v celinskem delu Slovenije za obdobje med 1. majem in 30. septembrom v letih 2020–2022 (vir: kazalci.arso.gov.si).

Močne padavine in poplave

Ker toplejše ozračje sprejme več vlage, so močni nalivi vse pogostejši. Na poplavnih območjih prihaja do poplav, ki povzročajo škodo na prometni, energetski in bivalni infrastrukturi ter zahtevajo obsežne sanacijske ukrepe. Urbanizacija poplavnih območij dodatno povečuje škodo na infrastrukturi.

Dolgotrajne suše

Dolgotrajne suše vodijo v pomanjkanje vode za gospodinjstva, industrijo, ekosisteme in kmetijstvo. Zaradi pomanjkanja vlage v tleh se lahko pojavi kmetijska suša, katere posledica je manjši in manj kakovosten pridelek, ki zmanjšuje tudi prehransko varnost.

Pogostost kmetijske suše v Sloveniji se v zadnjih desetletjih povečuje. Od leta 2000 je bila v Sloveniji zaradi suše v kmetijstvu sedemkrat razglašena naravna nesreča. Suša se pojavlja s čedalje večjo jakostjo ter na območjih in v letnih časih, kjer v preteklosti z njo ni bilo težav (vir: kazalci.arso.gov.si).

Požari v naravnem okolju

Zaradi kombinacije daljših sušnih obdobij in visokih temperatur so požari v naravnem okolju vse pogostejši. Ti povzročajo obsežno škodo v gozdovih, na trajnih nasadih in drugih naravnih ter kmetijskih površinah in imajo pomemben vpliv na ekosisteme in biotsko raznovrstnost. Požari lahko poškodujejo tudi infrastrukturo, stanovanjske in gospodarske objekte ter ogrozijo naselja. V izjemnih primerih lahko povzročijo verižne nesreče, kot so nastanek ekoloških nesreč ali eksplozije neeksplodiranih ubojnih sredstev.

Dvig morske gladine

Zaradi višjih temperatur se talijo ledeniki, oceani pa se tudi toplotno raztezajo. Posledično se dviguje morska gladina in morja poplavljajo priobalna območja. Hkrati se zaradi taljenja ledu manjša slanost morij, ki vpliva na potek morskih tokov.
Graf srednje letne višine morja na merilni postaji Koper med letoma 1961 in 2023
V zadnjih 50 letih se je srednja letna višina morja ob slovenski obali dvignila za okoli 10 centimetrov (vir: kazalci.arso.gov.si).

Krčenje Triglavskega ledenika

Krčenje Triglavskega ledenika se je začelo stopnjevati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Zaradi vse hitrejšega tanjšanja ledu so se sredi ledenika začele pojavljati posamezne skalne grbine, dokler leta 1992 ledenik ni razpadel na dva ločena dela. Krčenje in razpadanje Triglavskega ledenika se nadaljuje, proces zastane le v letih z nadpovprečno visoko snežno odejo v pozni pomladi. Obseg Triglavskega ledenika se je od začetka rednih meritev leta 1946 drastično zmanjšal, in sicer s prvotnih 14 ha na zgolj 0,2 ha leta 2024.

Upad biotske raznovrstnosti

Spremembe v morskih, sladkovodnih in kopenskih ekosistemih vodijo v zmanjšano biotsko raznovrstnost, zmanjševanje številčnosti populacij in hitrejše izumiranje rastlinskih ter živalskih vrst. Invazivne tujerodne rastlinske in živalske vrste se pospešeno širijo.

Podnebne spremembe vplivajo na vse nas

Podnebne spremembe vplivajo na gospodarstvo, vodo, kmetijstvo, naravo, mesta in zdravje
Vsakodnevno ustvarjamo veliko dobrih in pozitivnih zgodb, ki uspešno pomagajo krotiti podnebne spremembe. Naj nas motivirajo in naj nam bodo kot družbi v navdih, da lahko skupaj poskrbimo za lepši jutri.
Mesec prostora 2026_900 x 600 px
Novica
05/10/26

Mesec prostora je vsakoletna priložnost, da v oktobru v ospredje postavimo prostor, njegovo načrtovanje in urejanje ter razmislimo o njegovem vplivu na družbo, okolje, naravo in naše življenje. Letošnji mesec […]

Preverite dogodke, ki se odvijajo v povezavi s podnebnimi spremembami. Sodelujte v iniciativah in akcijah, ki prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti. Pridružite se nam in postanite del rešitve.

Ostanimo povezani

Spremljajte Samo1planet na TikToku, kanalu YouTube in družbenih omrežjih Instagram, Facebook, Linkedin.

YOUTUBE
Oglej si YouTube kanal
INSTAGRAM
Oglej si Instagram
TIKTOK
Oglej si TikTok

e-novičnik in obvestila

Naš planet je na svoji najpomembnejši misiji. Do uspešne uresničitve ciljev lahko prispevate tudi vi. Prijavite se na naš e-novičnik in v e-poštni nabiralnik vam bomo poslali aktualne novice s področja blaženja in prilagajanja na vplive podnebnih sprememb.
Projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) in LIFE4ADAPT (101147797 - LIFE23-IPC-SI-LIFE4ADAPT) sta integralna projekta, sofinancirana s sredstvi Evropske unije, Podnebnega sklada in partnerjev projektov. Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.
Ministrstvo za okolje in prostor
Podnebni sklad
Sofinancira Evropska unija