16. septembra obeležujemo mednarodni dan ohranjanja ozonske plasti. Z letošnjo temo “Skupaj za hladnejši planet” (Global action for a cooler planet) se posveča deseti obletnici sprejetja Kigalijskega amandmaja k Montrealskemu protokolu in desetletju prizadevanj za bolj trajnostno hlajenje.

Montrealski protokol velja za enega najuspešnejših mednarodnih okoljskih sporazumov. Z globalnim opuščanjem ozonu škodljivih snovi je omogočil postopno obnavljanje ozonske plasti. Kigalijski amandma, sprejet leta 2016, je ta prizadevanja nadgradil s postopnim zmanjševanjem uporabe fluoriranih ogljikovodikov (HFC), ki imajo velik vpliv na segrevanje podnebja, ter s spodbujanjem energetsko učinkovitejših in okolju prijaznejših rešitev na področju hlajenja.

Slovenija kot pogodbenica Montrealskega protokola in Kigalijskega amandmaja sodeluje pri skupnih mednarodnih prizadevanjih za zaščito ozonske plasti in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Na ravni Evropske unije se področje ureja z Uredbo (EU) 2024/590 o ozonu škodljivih snoveh in Uredbo (EU) 2024/573 o fluoriranih toplogrednih plinih, ki sta kot uredbi EU neposredno uporabljivi tudi v Republiki Sloveniji.

Letošnji svetovni dan ozona tako poudarja, da lahko usklajeno mednarodno ukrepanje, temelječe na znanosti, prinese merljive koristi tako za zaščito ozonske plasti kot za podnebje.