V tretjem tednu oktobra obeležujemo Teden za podnebje, v okviru katerega je Ministrstvo za okolje in prostor v Biotehniškem centru Naklo organiziralo Podnebni dialog 2026 z naslovom »Ekstremi so že tu – kaj nas čaka?«. Dogodek je potekal v okviru projektov LIFE IP CARE4CLIMATE in LIFE4ADAPT.

Namen dogodka je bil odpreti razpravo o vse pogostejših in intenzivnejših vremenskih ekstremih ter iskanju učinkovitih rešitev za večjo odpornost na njihove posledice. »V projektu LIFE IP CARE4CLIMATE si že več let prizadevamo za prehod v nizkoogljično družbo. Ukvarjamo se z zelenim javnim naročanjem, zmanjševanjem odpadne hrane, izobraževanjem in ozaveščanjem o podnebnih spremembah, učinkovito rabo energije, trajnostno gradnjo in tudi s trajnostno rabo zemljišč. Projekt LIFE4ADAPT pa je usmerjen v prilagajanje podnebnim spremembam in krepitev odpornosti Slovenije na vremenske ekstreme,« je uvodoma pojasnila Nataša Kebe, vodja projekta LIFE IP CARE4CLIMATE.

Dogodka se je udeležilo tudi 45 dijakov in študentov Biotehniškega centra Naklo, ki jih je nagovorila mag. Mateja Pitako, vodja Sektorja za podnebne politike na Ministrstvu za okolje in prostor. »Pomemben del soustvarjanja podnebnih politik ste tudi mladi. Že zdaj imate sposobnosti in znanje, da prispevate k njihovemu oblikovanju. Pomembno je, da se aktivno pogovarjate z odločevalci, saj boste posledice teh politik živeli prav vi,« je dejala.

Okroglo mizo je moderirala klimatologinja in zaslužna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Lučka Kajfež Bogataj. V razpravi so sodelovali predstavniki stroke in države, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami in prilagajanjem nanje. Govorili so o vse večjih izzivih, ki jih prinašajo suše, požari in poplave, ter poudarili, da učinkovito spopadanje z njihovimi posledicami zahteva usklajeno delovanje celotne družbe.

»S sušami smo se srečevali že v preteklosti, vendar so po letu 2000 postale skoraj vsakoletni pojav. Njihovo razglašanje za naravno nesrečo in izplačevanje odškodnin kmetom ne predstavljata dolgoročne rešitve. Ključno je, da se na spremenjene podnebne razmere pravočasno prilagodimo, saj lahko v prihodnje pričakujemo še večje izzive,« je opozorila dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Država je v zadnjih letih na področju podnebnih sprememb že sprejela določene ukrepe, vendar je bil pristop k prilagajanju doslej premalo usklajen, je pojasnil dr. Janez Berdavs z Ministrstva za okolje in prostor. »S strategijo prilagajanja podnebnim spremembam želimo jasno opredeliti ključne izzive in prednostne naloge ter na tej podlagi usmerjati pripravo konkretnih ukrepov. Na eni strani skušamo slabe prakse omejevati s predpisi in zakonodajo, na drugi pa dobre prakse spodbujati s financiranjem in sofinanciranjem ukrepov, za katere ocenjujemo, da bodo prispevali k reševanju družbenih problemov,« je pojasnil.

Teden za podnebje in Podnebni dialog

Tretji teden v oktobru v Sloveniji obeležujemo Teden za podnebje, ki ga opredeljuje 20. člen Podnebnega zakona (PoZ). Namenjen je aktivnostim za krepitev znanja in ozaveščenosti o podnebnih spremembah ter spodbujanju sodelovanja pri iskanju rešitev.

Iz Podnebnega zakona izhaja tudi Podnebni dialog, ki odpira prostor za stališča in pričakovanja ljudi – kmetov, študentov, prebivalcev urbanih in ruralnih naselij, mladih družin, upokojencev, podjetnikov in drugih skupin državljanov.

Izsledke dialoga bo ministrstvo zbralo in posredovalo v Državni zbor Republike Slovenije, kjer bodo služili kot izhodišče za nadaljnje oblikovanje podnebnih politik.

Celotno okroglo mizo si oglejte na spodnjem posnetku.

Fotografije: Siniša Kanižaj, STA