V okviru Podnebne kavarne v Postojni je potekala razprava o odpornosti slovenskih gozdov na podnebne spremembe ter trajnostnem gospodarjenju. Dogodek, ki ga je organiziralo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo skupaj z Gozdarskim inštitutom Slovenije, je združil strokovnjake z različnih področij, ki so razpravljali o trenutnem stanju in prihodnjih izzivih slovenskih gozdov.

Foto: Simon Zidar, Gozdarski inštitut Slovenije

Slovenija je ena izmed najbolj gozdnatih držav v Evropi, saj je kar tri petine njenega ozemlja pokritega z gozdovi. V zadnjem desetletju se je spremenila sestava drevesnih vrst, saj je bukev nadomestila smreko kot dotlej najbolj razširjeno drevo, kar upravljanju z gozdovi narekuje nekoliko drugačna pravila.

Gostje Podnebne kavarne so bili dr. Boštjan Mali (Gozdarski inštitut Slovenije), dr. Primož Simončič (Gozdarski inštitut Slovenije) in mag. Andrej Breznikar (Zavod za gozdove Slovenije).

Trajnostno gospodarjenje za prihodnje generacije

Dr. Simončič je izpostavil, da je trajnostno oziroma vzdržnostno gospodarjenje ključno za ohranitev gozdov za prihodnje generacije. Opozoril je, da bomo morali do konca stoletja vložiti veliko sredstev in z gozdovi zelo proaktivno gospodariti, da bi ohranili trenutno površino gozdov, kar bo poseben izziv, saj na eni strani potrebujemo dodatne kmetijske površine za prehrano, na drugi strani pa življenjski prostor za ogrožene vrste.

Stroga zakonodaja in izzivi pri upravljanju gozdov

Kot velik izziv so gostje izpostavili strogo zakonodajo Slovenije na področju gozdarstva, predvsem pa dejstvo, da nimamo skupne evropske politike na področju gozdarstva. To otežuje doseganje zelene agende, kot so zmanjšanje emisij za 55 % do leta 2030 in doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050.

Povečevanje biotske raznovrstnosti

Mag. Breznikar je na drugi strani poudaril pomen ohranjanja biotske raznovrstnosti, predvsem z ukrepi, kot je širjenje semen dreves s pomočjo ptic, kot so šoje, in vzpostavitev krmilnic. Omenil je tudi vlogo sov pri uravnavanju populacije glodavcev. Breznikar je pritrdil, da so slovenski gozdovi v tako dobri kondiciji zaradi sonaravnega gospodarjenja, vendar pa opozoril, da se moramo še naprej truditi za ohranjanje te odpornosti na podnebne spremembe.

Podnebne spremembe in njihov vpliv na gozdove

Podnebne spremembe so dejstvo, saj so se povprečne temperature v zadnjih dvajsetih letih povečale za stopinjo do stopinjo in pol, kar vpliva na smrtnost dreves in spremembe v padavinskih vzorcih. Večji sunki vetra in poškodbe po žledolomu dodatno ogrožajo gozdove. Dr. Mali je zato izpostavil, da mora biti trajnostno gospodarjenje usmerjeno v vse funkcije gozda, ne le lesno proizvodnjo. Opozoril je, da je potrebno zaradi sprememb v podnebju in padavinskih vzorcih prilagoditi načrte in ukrepe za ohranjanje biotske pestrosti, predvsem pa delati proaktivno.

Ukrepi v pilotnih območjih

V pilotnih območjih, kot je Kočevsko, v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE že potekajo projekti obnove poškodovanih gozdov po naravnih ujmah, medtem ko na Ljubljanskem barju Gozdarski inštitut Slovenije izvaja ukrepe za ohranjanje mokrišč, na Goričkem pa se borijo proti invazivnim rastlinam, kot je zlata rozga, in ohranjajo trajno travinje.