...

Podnebni svet o svetovanju vladi glede projekta JEK2

18. julija 2024 je v prostorih MOPE potekala 9. seja Podnebnega sveta, namenjena obravnavi vprašanj o projektu Drugi blok jedrske elektrarne (JEK2), v skladu z dogovori iz 7. seje.

Na povabilo Podnebnega sveta so se seje udeležili državni sekretar za nacionalni jedrski program iz Kabineta predsednika vlade Danijel Levičar, mag. Tina Seršen, državna sekretarka, pristojna za področje energetike, Uroš Vajgl, državni sekretar, pristojen za podnebje, mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, Inštitut Jožef Stefan, ter predstavnik investitorja JEK2, družbe GEN energija Gorazd Slak.

Na seji so bile obravnavane vladne aktivnosti v podporo projektu JEK2, razpravljavci pa so predvsem soočili poglede glede pomanjkanja celostnih informacij o projektu v luči prihajajočega referenduma, njegove ekonomičnosti ter odsotnosti ovrednotenja alternativnih scenarijev.

Razvoj jedrskega programa in pospešitve projekta JEK2 sta bila predstavljena kot strateška prioriteta Vlade Republike Slovenije, med ključnimi podlagami za nadaljnji razvoj je bila izpostavljena Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije, ki je bila sprejeta maja letos. Strateško podlago za projekt med drugim nudita tudi Prostorska strategija ter Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, Slovenija pa je prav tako pristopila k deklaraciji za potrojitev jedrskih kapacitet v okviru COP28. Nadaljevanje z jedrsko energijo so na prvem mestu spodbudile 40-letne pozitivne izkušnje z NEK, hkrati pa tudi manjši prispevek k emisijam toplogrednih plinov.  

Na seji je bilo izraženo vsestransko strinjanje, da je potrebno krepiti sodelovanje med deležniki projekta JEK2, kamor med drugim sodi redno seznanjanje s statusom projekta, razprava o referendumu ter zlasti širša analiza ekonomike projekta. Posvetovalni referendum, ki je načrtovan v drugi polovici letošnjega leta, se namreč v veliki meri nanaša na sam projekt JEK2, ne zgolj na rabo jedrske energije v Sloveniji.

Razpravljavci so se je v nadaljevanju osredotočili na dejstvo, da je eden izmed glavnih izzivov razogljičenja opustitev premoga, za to pa bomo morali zagotoviti raznoliko in razpršeno mešanico virov energije, ki ne bi smela predstavljati tveganj niti z vidika zanesljivosti oskrbe z energijo, zagotavljanja znanja in kadrov niti z vidika financiranja. Že v okviru zadnje posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) sta bila pripravljena dva scenarija do leta 2030 s pogledom do 2050, prvi z in drugi brez nadaljnje rabe jedrske energije, ki sta bila tudi stroškovno ovrednotena in sta v tem smislu primerljiva. Na seji pa je bilo poudarjeno, da dodatno potrebujemo kvalitetne strokovne podlage, podvržene revizijam neodvisnih znanstvenih ustanov, ter zanesljive podatke, na podlagi katerih je mogoče sprejemati odločitve, ki bodo omogočale čim manjše tveganje pri prihodnjih investicijah.

Skrb Podnebnega sveta, ki jo je delil s predstavniki vlade, je bila povezana predvsem s konkurenčnostjo cene jedrske energije ter stroškom in koristim projekta JEK2 za družbo. Javnofinančni vidik je po mnenju članov namreč podcenjen in za javnost premalo izpostavljen, da bi se ta zavedala posledic projekta.

Člani Podnebnega sveta so izrazili potrebo, da država poskrbi za možnost dostopa do verodostojnih podatkov o projektu JEK2, ki jih državljani potrebujemo za odločanje na prihajajočem referendumu, in sicer v okviru neodvisnega državnega spletnega portala, saj so informacije trenutno na voljo zgolj na spletnih straneh investitorja.

Oglej si še ostale objave

e-novice in obvestila

Če želite tudi sami postati bolj okoljsko ozaveščeni, se prijavite na naše e-novice, kjer bomo z vami vsak mesec delili nasvete na področju zmanjševanje svojega ogljičnega odtisa.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.