Zemlja, naš dragi planet, nima rojstnega dne, tako kot ga imamo ljudje. Ko je nastala, ni bilo še nikjer nikogar, da bi jo lahko vpisal v knjigo novorojenčkov. Ker nima rojstnega dne, tudi ne dobi torte s svečkami. Saj bi jih glede na svojo starost morala dobiti kar 4 in pol milijarde, za vsako leto po eno. Če bi jih postavili v razmikih po 1 cm, bi z njimi pokrili 63 nogometnih igrišč! To bi bila zelo svetla torta, če bi lahko naenkrat prižgali vse svečke. Pa tudi strašansko velika, zanjo bi potrebovali celo goro masla in jajčk.

Če bi Zemljo pomanjšali na velikost jajca in jo postavili na dlan, bi se zaradi svoje teže razlila. Njena skorja je namreč zelo tanka – nekje komaj 7 kilometrov, drugod pa okrog 30 kilometrov. Pomanjšana skorja bi bila debela komaj za debelino nekaj las (0,13 mm) in ne bi mogla zdržati svoje lastne teže!

Pri tem bi nas seveda močno opeklo. Zemljina sredica je namreč tekoča in zelo vroča, temperatura v njeni sredici je celo do 5000 stopinj Celzija! Pri tako visoki temperaturi se stalijo vse kovine in kamnine, vse druge snovi pa hipoma zgorijo. To bi se zgodilo tudi z našo dlanjo.

Pomanjšano Zemljo bi obdajala tanka plast zraka, debela komaj za las (4 stotinke milimetra). Čeprav se nam zdi, da je okoli nas neomejena količina zraka, ga v resnici ni tako zelo veliko. Sploh ne zato, ker je veliko tudi ljudi. Vsi iz zraka črpamo kisik, ki ga potrebujemo za življenje, potrebujejo pa ga tudi živali in vsi stroji, ki jih poganja nafta.

Pa ne le to. Porabljamo številne druge snovi, ki jih Zemlja nosi v svojih nedrih. Spreminjamo jih, izkoriščamo in včasih prav nemarno odvržemo. Včasih se tega sploh ne zavedamo in o tem ne razmišljamo. Zato so se 22. aprila 1970, daleč v preteklosti, ljubitelji Zemlje zbrali in razglasili svetovni dan Zemlje. Na ta dan naj bi se vsako leto nekoliko bolj posvetili razmišljanju o Zemlji in našem vplivu nanjo. O tem, kako izkoriščanje in onesnaževanje škoduje planetu in končno tudi nam. O tem, kako z nekaterimi dejavnostmi škodujemo živalim in rastlinam, povzročamo njihovo trpljenje in celo izumrtje. O tem, kako s svojimi odpadki onesnažujemo okolje, svojo vodo in tla pod svojimi nogami. O tem, kako vse naše početje vpliva tudi na temperaturo Zemljine površine in drobcene plasti zraka okrog nje. Končno pa tudi o tem, kako sami vplivamo na sebe.

Kaj pravzaprav lahko naredimo?

Čisto brez plastike ne gre, saj brez nje ne moremo narediti avtomobila, hiše in prinesti jagod iz prodajalne. Tudi čisto brez nafte se ne da, vsaj v današnjem času. Brez nje ne bi mogli na smučanje ali na morje – celo v šolo ali službo bi težko prišli. Čisto brez vsega se ne da živeti, lahko pa poskrbimo, da porabimo le toliko, kot res potrebujemo za normalno življenje. Poskrbeti moramo, da nismo lačni in da nas ne zebe, saj bi zaradi tega zboleli. Številne druge stvari pa so včasih čisto nepotrebne in celo škodujejo planetu.

Kaj pa planetu najbolj škoduje?

Prav gotovo so to vojne, prepiri in spori, saj se ob njih najmanj oziramo na okolje. Pri tem se izpušča največ škodljivih in uničujočih snovi, porabijo ogromno energije in povzročajo hudo onesnaževanje, ki ostaja še stoletja. Kaj pa proti temu lahko storimo? Ne veliko, morda le to, da za svoje vodje ne izbiramo tistih, ki so prepirljivi, pohlepni, častihlepni, pogoltni, nevoščljivi, zamerljivi – in so za svoje cilje in ideje pripravljeni povzročiti tudi največje grozote!

Zakaj 22. april?

Vsako leto tako 22. aprila praznujemo svetovni dan Zemlje. Takrat se spomnimo in poudarimo, da je naša draga modra kroglica v resnici edinstvena v vesolju, nekaj čisto posebnega. Nič ni bolj čarobnega od tega, da preprosto obstajamo na planetu, za katerega smo narejeni in ki je najbolj primeren za nas. Čeprav praznujemo le 22. aprila, pa ob teh čudovitih lepotah in skrivnostih našega planeta ne smemo pozabiti, da je prav vsak dan v resnici Zemljin dan. Ta nam je dan, da ga zajamemo s polno žlico in preživimo kar najlepše, a tako, da s tem naši gostiteljici Zemlji ne škodujemo! Vsak dan nam je dan, da se zbudimo iz sanj, doživimo nekaj lepega, počakamo na nove sladke sanje in se utrujeni potopimo vanje.

Svetovni dan Zemlje je pomemben globalni dogodek, namenjen ozaveščanju in spodbujanju ukrepov za varstvo okolja.

Leta 1970 je ameriški senator Gaylord Nelson organiziral prvo praznovanje v ZDA. Ideja je bila, da opozori na probleme okolja, kot so onesnaževanje zraka in vode ter ohranjanje naravnih habitatov za živali in rastline.

Ta prvi dogodek je povzročil val podpore v ZDA in pozneje tudi po svetu. Leta 1990 se je praznovanje razširilo v mednarodni dogodek, ko se je pridružilo več kot 140 držav.

Svetovni dan Zemlje nas spominja, da smo odgovorni za varovanje planeta, na katerem živimo, ter da je nujno potrebno sodelovanje vseh držav in skupnosti za reševanje globalnih okoljskih izzivov. Ta dan je posvečen ozaveščanju o podnebnih spremembah, o izgubi biotske raznovrstnosti, onesnaževanju in drugih vprašanjih o okolju, obenem pa spodbuja k ukrepom za trajnostni razvoj in varovanje naravnih virov.

Revija Moj planet razpisuje nagradni natečaj za najboljši strip

Zemlja je čudovit planet, vendar se na njej dogaja tudi veliko hudih stvari. Od vojn do podnebnih sprememb in naprej. Zanima nas, kakšen planet si želiš ti. Kaj lahko storimo navadni ljudje? Kaj bi morali narediti pomembni odrasli? Vzemi risalni list formata A3, barvice, tempere, flomastre ali vodene barvice in si daj duška! Piši, riši iz srca za naš planet.

Natečaja se lahko udeležite vsi, ki ste mlajši od 15 let. Pošljete lahko največ dva lista formata A3, na zadnji strani morajo biti le podatki avtorja ali avtorice (ime, priimek, naslov, datum in letnica rojstva ter kontakt staršev ali skrbnikov).

Tri avtorje izbranih stripov bo Mladinska knjiga nagradila s knjigami! Izbor bo opravila 3-članska komisija z ilustratorjem Damijanom Stepančičem na čelu. Dela bodo sprejemali do 25. maja 2024, pošljite pa jih na naslov MOJ PLANET, MKZ, Slovenska 29, Ljubljana. Izid natečaja bo objavljen v junijski številki revije Moj planet, ki izide 14. junija 2024.

Avtor članka: Sašo Avsec

Fotografije: Shutterstock