Vprašanje je samo še, kdaj se bo to zgodilo, pojasnjuje meteorolog in predsednik Podnebnega sveta doc. dr. Žiga Zaplotnik.

Leto 2024 najtoplejše v zgodovini meritev

Zadnji podatki kažejo, da se je globalna povprečna temperatura od predindustrijske dobe (1850-1900) dvignila za 1,6 stopinje Celzija, je v oddaji Marcel na TV Slovenija pojasnil doc. dr. Žiga Zaplotnik. “Leto 2024 je bilo rekordno toplo in za desetinko oziroma 0,11 stopinje Celzija toplejše od prejšnjega rekordnega leta 2023 – ki je bilo za 0,17 stopinje Celzija toplejše od prejšnjega rekordnega leta. Skratka, v zadnjih letih gremo zelo hitro navzgor.”

Poletja bodo čedalje bolj vroča, ne pa čedalje hladnejša, je v oddaji povedal okoljski znanstvenik dr. Žiga Malek. “Slaba novica je, da so vsa leta takšna in da se navajamo na novo realnost. Prihodnost ne bo več šok”. Kot opozarja, so k tako visokih temperaturam, ki v osrednji Evropi poleti lahko presežejo 45 stopinj Celzija, prispevale nekatere navade, ki so slabe za okolje: “Prehranjujemo se manj zdravo, vozimo se okolju škodljivo, preveč pogosto mečemo stran naša oblačila. Malo stvari počnemo, s čimer bi bili bolj okolju prijazni ali manj škodljivi kot naši starši.”

Kaj se dogaja z ozračjem nad Slovenijo?

Ozračje nad Slovenijo se segreva dvakrat hitrejše od svetovnega povprečja. Medtem ko se je v zadnjih 170 letih globalna temperatura dvignila za 1,6 stopinje Celzija, se je ozračje nad Slovenijo segrelo že za skoraj 3 stopinje Celzija. Poleg tega imamo nad Slovenijo rekordno količino vodne pare, pojasnjuje doc. dr. Zaplotnik: “Vodna para omogoča, da se v primernih vremenskih pogojih ta vlaga sprosti, kondenzira in izloči v obliki padavin, kar vodi do ekstremnih poplav”. Tudi takšnih, ki so primerljivi z lanskoletnimi poplavami v Španiji.

V Sloveniji tretjino vseh izpustov predstavljajo izpusti iz prometa. “Alternative prometu ni, mobilnost bo vedno potrebna. Imamo pa nabor ukrepov, s katerimi bi te emisije lahko zmanjšali,” pravi dr. Zaplotnik in dodaja: “S preprostim ukrepom, kot je zmanjšanje hitrosti na avtocesti s 130 km/h na 110 km/h, ki ga je predlagala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar na enem od predsedniških forumov, bi v Sloveniji prihranili 200 tisoč ton oziroma en odstotek emisij”.

Rešitev je zeleni prehod

Kot pojasnjuje dr. Malek, so lani po svetu samo ujme, povezane z vodo, povzročile za 500 milijard dolarjev oziroma 480 milijard evrov škode: “Z zelenim prehodom bi si na več načinov izboljšali življenje, gospodarstvo in na sploh očistili okolje. Tukaj pa denar mečemo stran samo za popravljanje škode”.

Tudi doc. dr. Zaplotnik poudarja, da nas k temu, da je zeleni prehod potreben, vedno bolj opominjajo ponavljajoči vremenski ekstremi: “Kdor bo prvi implementiral tehnološke rešitve za zeleni prehod, bo ekonomski zmagovalec današnjega časa”.

Celoten pogovor z doc. dr. Žigo Zaplotnikom in dr. Žigo Malekom o segrevanju ozračja v oddaji Marcel je od 14:30 minute dostopen na povezavi: https://bit.ly/3PoOhtV.

Ste vedeli?

• Znanstveniki so prve napovedi o toplogrednih učinkih podali že leta 1820.

• Prvič jih je leta 1856 dokazala ameriška fizičarka Eunice Newton Foote.

• Prvo oceno o tem, za koliko se bo ogrela Zemlja pri podvojitvi koncentracije toplogrednih plinov, je leta 1896 podal švedski znanstvenik in Nobelov nagrajenec za kemijo Svante August Arrhenius.