Ministra Kumer in Jevšek sta podpisala Sporazum o izvajanju ukrepa podpore v okviru Švicarsko-slovenskega programa o sodelovanju. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo sredstva usmerilo v pilotne projekte agrofotovoltaike, […]
Na IPoP – Inštitutu za politike prostora k sodelovanju vabijo občine, ki v letu 2025 uvajajo ali načrtujejo uvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti in pri tem potrebujejo pomoč pri komuniciranju. Pri izboru imajo prednost občine, ki bodo uvajale ukrepe omejevanja motornega prometa. Tovrstni ukrepi pogosto močno vplivajo na vsakdanje življenje občanov, zato lahko sprožijo veliko nezadovoljstva. Ustrezno komuniciranje pri uvajanju tovrstnih ukrepov je zato izredno pomembno za njihovo boljše razumevanje s strani lokalnih prebivalcev in obiskovalcev ter za preprečevanje sporov.
Foto: Urška Didovič
Izbrani občini IPoP ponuja mentorsko in finančno podporo pri komuniciranju uvajanja ukrepa trajnostne mobilnosti. Na voljo je sofinanciranje v vrednosti med 7.000 in 15.000 evrov za stroške, povezane z izvedbo komunikacijskih ukrepov (na primer stroški komunikacijskega materiala, oglaševanja, pridobitev podatkov za analizo učinkov nove prometne ureditve, nakupa ali najema začasne urbane opreme in podobno).
Občina je za izboljšanje prometne varnosti uvedla omejitev hitrosti na širšem območju. Pri tem so jim na IPoP nudili pomoč pri komuniciranju ob uvedbi ukrepa. O sodelovanju z IPoP so na Občini Trbovlje zapisali:
“V Trbovljah smo v preteklem letu sprejeli pomemben ukrep trajnostne mobilnosti in na večjem delu območja mesta uvedli CONO 30. Zavedali smo se, da sprememba ne bo naletela na enotno podporo med občani, zato smo komunikaciji projekta namenili posebno pozornost ter skrbno načrtovali vse aktivnosti. Od samega začetka smo pri projektu sodelovali z Inštitutom IPoP, ki je prisluhnil našim potrebam, nam predstavil dobre evropske prakse komuniciranja ter prilagodil sporočila našemu okolju. Skupaj smo soustvarili lepo in pozitivno zgodbo, ki je kot primer dobre prakse odmevala tudi izven regije. Profesionalnost, prilagodljivost in strokovnost so nedvomno odlike energične ekipe Inštituta IPoP. S svojimi inovativnimi, “out of the box” idejami uspešno približujejo trajnostni način razmišljanja ter spodbujajo boljšo prihodnost za vse.”
Preberite več o projektu Furam 30.
IPoP – Inštitut za politike prostora je sodeloval pri uvedbi nove prometne ureditve pred OŠ Medvode, s ciljem izboljšanja varnosti otrok in spodbujanja trajnostne mobilnosti. Ukrepi vključujejo enosmerno cesto, cono 30, kolesarski pas in točke “Poljubi in odpelji”, ki so zmanjšale prometni kaos. Postavitev stebričkov je dodatno omejila nepravilno parkiranje in nevarne manevre.
Analiza IPoP je pokazala pozitivne učinke: več otrok prihaja v šolo peš ali v spremstvu, manj jih pripeljejo starši z avtomobili, zmanjšale so se prometne nevarnosti. Starši podpirajo spremembe, kar potrjuje uspešnost ukrepov in prispevek IPoP k varnejšemu šolskemu okolju.
Preberite več o novi prometni ureditvi v Medvodah.
Študije kažejo, da Slovenci pogosto sedemo v avtomobil tudi za kratke poti, ki bi jih zlahka lahko prehodili ali prekolesarili. Kar polovica poti z avtomobilom je krajših od dveh kilometrov. To so navade, ki smo jih razvili v zadnjem desetletju, saj se je infrastruktura načrtovala in razvijala predvsem za potrebe motornega prometa.
Danes se občine vse bolj zavedajo negativnih posledic prekomerne uporabe avtomobilov, ki se kažejo v prostoru, okolju in družbi in prepoznavajo potrebo po uvajanju ukrepov trajnostne mobilnosti, ki spodbujajo bolj trajnostne potovalne navade.
Da bi prebivalce spodbudili k manjši uporabi avtomobilov, je potrebno sočasno uvajanje ukrepov, ki povečujejo privlačnost drugih oblik mobilnosti in uvajanje ukrepov za zmanjšanje motoriziranega prometa, kot so:
Kljub jasnim koristim zmanjševanja motoriziranega prometa se občine pogosto soočajo z izzivi pri njihovi izvedbi. Glavna ovira je družbeni pritisk in politično tveganje, saj ukrepi pogosto sprožijo nezadovoljstvo prebivalcev. Na eni strani je to mogoče pripisati človeški naravi, saj se ljudje težko prilagajamo spremembam in radi vztrajamo pri ustaljenih rutinah. Na drugi strani pa se občine pogosto ne uspejo dovolj posvetiti komuniciranju ciljev, namena in smiselnosti ukrepov teh sprememb, kar še povečuje odpor javnosti.
Da bi ukrep prejel večjo podporo prebivalcev, je ključno, da občinski odločevalci jasno in premišljeno komunicirajo o smiselnosti in dolgoročnih koristih ukrepov. Prebivalcem je treba predstaviti, kako bodo ti ukrepi izboljšali kakovost življenja – od čistejšega zraka in bolj varnih ulic do večje možnosti aktivnega preživljanja časa na prostem. Z ustrezno komunikacijo lahko občine znižajo tveganje za nejevoljo in hkrati okrepijo zaupanje javnosti v svoje odločitve.
Občine bomo letos že drugič podprli pri komuniciranju novih ukrepov trajnostne mobilnosti. Skupaj z vami želimo razviti ustrezno metodo komuniciranja tovrstnih projektov. Pogoj za uspešno sodelovanje je motiviranost občine in povezanost občinskih uradnikov različnih oddelkov (na primer urejanje prostora, odnosi z javnostmi, kabinet župana), da vplivajo na potovalne navade občanov. Časovnico sodelovanja bomo zastavili v skupnem dogovoru.
*Tudi če nameravate ukrepe trajnostne mobilnosti s poudarkom na omejevanju motoriziranega prometa uvajati v letu 2026, se prijavite, na IPoP bodo skušali poiskati možnosti sodelovanja pri komuniciranju že v letošnjem letu.
Občina se lahko prijavi tako, da izpolni kratko in preprosto prijavnico, ter jo pošlje na naslov life@ipop.si do 24. februarja 2025 do 15. ure.
Ministra Kumer in Jevšek sta podpisala Sporazum o izvajanju ukrepa podpore v okviru Švicarsko-slovenskega programa o sodelovanju. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo sredstva usmerilo v pilotne projekte agrofotovoltaike, […]
Uvodnega dogodka za lokalne in regionalne koordinatorje Evropskega tedna mobilnosti (ETM) se je udeležilo več kot 75 predstavnikov iz 45 občine in 11 regijskih centrov mobilnosti. Srečanje je zaznamovala predstavitev […]
Letošnja jubilejna 10. konferenca Dovolj za vse z naslovom Podnebno odgovorne in odporne skupnosti, ki sta jo organizirala Umanotera in Focus, je bila posvečena dobrim praksam prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb na lokalni […]