IPOP – Inštitut za politike prostora vabi občine, ki v letu 2026 uvajajo ali načrtujejo uvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti in pri tem potrebujejo pomoč pri komuniciranju.

Vabljene so občine, ki v letu 2026 uvajajo ali načrtujejo uvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti in pri tem potrebujejo strokovno podporo pri komuniciranju sprememb v prostoru. Prednost v razpisu imajo občine, ki bodo uvajale ukrepe trajnostne mobilnosti na račun omejevanja motornega prometa. Tovrstni ukrepi imajo namreč večji vpliv na vsakdanje mobilnostne navade prebivalcev, ki ni vedno pozitivno sprejet, zato mu pogosto sledi glasno izraženo nezadovoljstvo. Do določene mere lahko mero nezadovoljstva ublažimo z ustreznim in transparentnim komuniciranjem. 

Izbrana občina bo v sklopu prijavljenega projekta uvajanja ukrepa ali niza ukrepov trajnostne mobilnosti prejela mentorsko in finančno podporo v vrednosti od 7.000 do 12.000 evrov za stroške, povezane z izvajanjem komunikacijskih aktivnosti. 

Občina se lahko prijavi tako, da izpolni kratko prijavnico, ki se nahaja na dnu strani, ter jo digitalno pošlje na life@ipop.si do 26. februarja 2026, do 12. ure. 

Zakaj je komuniciranje ukrepov trajnostne mobilnosti tako pomembno?

Izkušnje iz slovenskih in tujih mest kažejo, da tehnično dobro zasnovan ukrep brez ustrezne komunikacije pogosto naleti na odpor. Prebivalci spremembe lažje sprejmejo, kadar razumejo:

• ZAKAJ se ukrep uvaja,
• KAKO bo vplival na njihovo vsakdanje življenje in
• KATERE KORISTI prinaša skupnosti. 

Komunikacijska sporočila pri tem vselej temeljijo na podatkih. 

Raziskave potovalnih navad v Sloveniji kažejo, da je polovica poti, ki jih opravimo z avtomobilom, krajših od dveh kilometrov. Čeprav je to razdalja, ki bi jo načeloma lahko enostavno prehodili ali prekolesarili v manj kot polovici ure. Da veliko poti opravimo z avtomobilom, ni nič neobičajnega, saj smo v zadnjih 70 letih gradili infrastrukturo, ki je omogočila, da je potovanje z avtomobili karseda udobno. Kljub temu imamo v Sloveniji, kot drugod po svetu, še več zastojev in še večje težave s parkiranjem kot kadarkoli prej, zlasti v mestih pa imamo s tem velike težave z onesnaženostjo zraka in izpostavljenost prometnemu hrupu, ki dokazano škodujejo zdravju. Ob vsem naštetem so v zadnjih letih avtomobili tudi fizično postali vse večji in višji, kar pomeni, da zasedejo tudi vse več (mestnega) prostora.

Avtomobili so še vedno popularni, oglaševani na vsakem koraku, z našimi življenji so se prepletli do te mere, da navade uporabe avtomobila na večini dnevih poti mejijo na odvisnost, omejitve uporabe težko sprejemamo. 

Mesta danes cilje prometne politike zato obračajo v drugo smer – kako zmanjšati odvisnost od avtomobila in število poti, ki se opravijo z avtomobilom. Zaradi dolgoletne ukoreninjenosti na to, da je pravilen odgovor nova infrastruktura za avtomobile, ni neobičajno, da je odziv določenih prebivalcev na spremembe buren. Spreminjanje prometne politike vključuje tudi spremembo potovalnih navad, ki so del vsakdanjih navad, kar nam ljudem ni nujno v veselje, prej obratno.

Občine z uvajanjem ukrepov trajnostne mobilnosti, s poudarkom na restriktivnih ukrepih za avtomobile, pomembno prispevajo k čistejšemu zraku, večji prometni varnosti in bolj kakovostnemu javnemu prostoru. Dobro komuniciranje te koristi približa prebivalcem in zmanjšuje tveganje za nesporazume ali konflikte.

IPOP – Inštitut za politike prostora je v preteklih letih sodeloval z dvema občinama pri uvajanju konkretnih prometnih sprememb in podpornih komunikacijskih kampanjah. Več o sodelovanju preberite na tej povezavi.

Med ukrepe, s katerimi zmanjšujemo privlačnost vožnje z avtomobili, štejemo:

• oženje vozišč,
• ukinjanje voznih pasov,
• znižanje omejitev hitrosti,
• ukinjanje ali preoblikovanje parkirnih mest,
• spremembe parkirnih režimov,
• uvajanje enosmernih ulic in
• vzpostavljanje rumenih pasov za javni potniški promet.

Kaj IPOP ponuja izbranim občinam?

Izbranim občinam nudi:

• mentorsko podporo pri načrtovanju komunikacijskih aktivnosti,
• strokovno pomoč pri oblikovanju sporočil, izbiri kanalov in vključevanju javnosti v sodelovanju s strokovnjaki za odnose z javnostmi,
• finančno sofinanciranje komunikacijskih aktivnosti v vrednosti med 7.000 in 12.000 evrov.

Sofinanciranje je namenjeno stroškom, povezanim s komunikacijskimi aktivnostmi, na primer: pripravi in tisku komunikacijskih materialov (letakov, plakatov, brošk ipd.) oglaševanju in digitalnim kampanjam, zbiranju podatkov za spremljanje učinkov prometnih sprememb, nakupu začasne urbane opreme za pilotne ureditve in/ali z dogodkom za vključevanje javnosti povezanim stroškom.

Prijava na razpis

K prijavi so vabljene občine, ki:

• v letu 2026 načrtujejo ali že izvajajo ukrepe trajnostne mobilnosti,
• želijo izboljšati komuniciranje s prebivalci,
• imajo motivirano ekipo in podporo vodstva,
• so pripravljene sodelovati medoddelčno (promet, prostor, odnosi z javnostmi, vodstvo občine).

Pri izboru bodo imele prednost občine, ki načrtujejo ukrepe omejevanja motornega prometa. Takšni ukrepi pomembno vplivajo na vsakdanje navade prebivalcev, zato je jasno, pravočasno in vključujoče komuniciranje ključno za razumevanje, sprejemanje in dolgoročno podporo javnosti.

Časovnico in obseg sodelovanja boste določili skupaj glede na potrebe in fazo projekta.

Občine se prijavijo tako, da izpolnijo kratko prijavnico in jo pošljejo na life@ipop.si do 26. 2. 2026, do 12. ure.

Prijavnico najdete na spletni povezavi.

Vabilo je del projektnih aktivnosti projekta Life LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstev Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.