Slovenija je letošnja gostiteljica mednarodne konference »Stičišče krožnega gospodarstva – Slovenija 2025«, ki bo potekala od 10. do 12. septembra 2025 v Centru Rog v Ljubljani.

Zakaj konferenca »Stičišče krožnega gospodarstva – Slovenija 2025«?

Na tridnevni mednarodni konferenci Stičišče krožnega gospodarstva – Slovenija 2025 v Ljubljani bodo sodelovali ključni oblikovalci mednarodnih politik, podjetniki, raziskovalci ter vodilni predstavniki industrije iz Slovenije in tujine. Namen dogodka je izmenjava idej in izkušenj industrije, sistema ter raziskav inovativnih praks krožne ekonomije, prispevati k večji ozaveščenosti in boljšemu napredku krožnega gospodarstva ter odgovoriti na vprašanja: kje smo, kaj lahko storimo in kako?

Poraba snovnih virov že presega zmogljivosti našega planeta. Ocene namreč kažejo, da bo človeška potrošnja do leta 2050 narasla tako, da bi zanjo potrebovali tri planete Zemlja.

Udejanjanje krožnih načel zahteva sistemski pristop. Dotika se industrije in podjetij, sistema izobraževanja in veščin, raziskav in inovacij, financiranja ter posameznikov kot potrošnikov. To zahteva tesno sodelovanje med ministrstvi in pristop celotne družbe.

Program dogodka

Osrednji del prvega otvoritvenega dne bo posvečen panelni razpravi na visoki ravni z naslovom: »Naj zasije potencial krožnega gospodarstva«, na kateri bodo sodelovali:

• Jessika Roswall, evropska komisarka za okolje, odpornost voda in konkurenčno krožno gospodarstvo
• mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, Slovenija
• Matevž Frangež, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
• Vesna Nahtigal, generalna direktorica, Gospodarska zbornica Slovenije

Odgovorili bodo na vprašanja:

• Na kakšen način bo Evropska unija zagotovila, da bo financiranje na ravni EU v letu 2026 resnično podpiralo prehod k krožnemu gospodarstvu — ne le v obsegu, temveč tudi pri oblikovanju, dostopnosti za mala in srednja podjetja ter skladnosti s taksonomijo in akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo? In kaj lahko pričakujemo v prihodnjem večletnem finančnem okviru, da bodo krožna vlaganja enostavnejša, bolj vidna in privlačnejša za zasebni kapital?
• Kako lahko Slovenija bolje izkoristi pravila o državni pomoči in svoje proračune za ustvarjanje močnih gospodarskih signalov?
• Katero slovensko podjetje ali sektor že dokazuje, da se krožnost izplača, in kaj se lahko drugi naučijo iz tega primera?
• Na katerih področjih bi Slovenija lahko postala pilotska država pri zmanjševanju okoljskega vpliva in stroškov  — npr. krožnost v gradbeništvu, reciklaža agregatov, industrijska simbioza?

V plenarnih predavanjih in razpravah programa drugega dne konference se bo zvrstilo skoraj 20 mednarodno uveljavljenih strokovnjakov in prav toliko domačih, ki bodo z udeleženci podelili navdihujoče izkušnje in dobre prakse prehoda v krožno gospodarstvo, izpostavili kateri so ključni dejavniki uspeha, kako odpraviti ozka grla za hitrejši prehod. Med njimi izpostavljamo dr. Martina Porterja, izvršnega predsednika Inštituta Univerze Cambridge za trajnostno voditeljstvo in Elin Bergman, pionirko krožnega gospodarstva, zagovornico zelene rasti  in ustanoviteljico več mednarodnih platform krožnih deležnikov.

Vzporedno bo ves dan odprto Sejmišče s predstavitvijo krožnih poslovnih praks ter raziskovalnih in inovativnih projektov, na katerem bodo sodelovali Zavod za gradbeništvo Slovenije, Kemijski inštitut, BBT d.o.o., Trzin (obnovljeni poslovni računalniki), Zavod KNOF Krško, Circular Shield d.o.o., SMETUMET Ljubljana, Interzero Slovenija, predstavljena bosta projekt LIFE IP Restart in Slovenski Center za krožno gospodarstvo.  

Tretji dan bo namenjen ogledom uspešnih slovenskih poslovnih in raziskovalnih krožnih praks na kraju samem s predstavitvijo inovativnih poslovnih praks Steklarne Hrastnik, skupnostne sončne elektrarne Hrastnik in  AqualfilSLO ter snovanja inovativnih rešitev v Kemijskem inštitutu, Inštitutu Jožef Stefan, Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo ter razvojnem centru TECOS. Za spoznavanje trajnostnih možnosti Ljubljane pa bo organiziran Zero Waste Hunt.

Konferenca bo v plenarnem delu potekala v slovenskem in angleškem jeziku. Zagotovljeno bo tolmačenje iz angleškega v slovenski jezik in obratno. Vzporedne seje bodo potekale v angleškem jeziku.

Celoten program tridnevnega dogodka Stičišče krožnega gospodarstva – Slovenija 2025 preverite na spletni strani dogodka.

Komu je konferenca namenjena?

Konferenca je namenjena podjetjem različnih panog, univerzam in fakultetam, študentom, raziskovalnim inštitucijam, ministrstvom, javnim gospodarskim službam, sodelujočim v shemah za ravnanje z odpadki, občinam, regionalnim razvojnim agencijam, nevladnim organizacijam ter medijem, saj delovanje po načelih krožnega gospodarstva zadeva podjetja, raziskovalne, strokovne in inovativne inštitucije, ministrstva in lokalne skupnosti ter posameznike.

Udeleženci konference bodo lahko na kraju samem tudi spoznali in doživeli dobre prakse krožnega gospodarstva.

Veliko bo priložnosti za mreženje, izmenjavo mnenj in izkušenj med udeleženci konference ter s sodelujočimi razpravljavci in govorci.

Trajnostni dogodek  z meritvijo ogljičnega odtisa

Konferenco organizirata Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju s Slovenskim centrom za krožno gospodarstvo. Na podlagi Priporočil za organizacijo trajnostnih dogodkov Ministrstva za okolje, podnebje in energijo in metodologije Planet Positive Event je bil sprejet Zeleni akcijski načrt, ki organizatorje zavezuje k organizaciji dogodka, ki bo odgovoren do okolja, družbe in udeležencev.

Več o konferenci Stičišče krožnega gospodarstva

V letu 2025 je Slovenija gostiteljica konference v seriji konferenc krožnih stičišč, ki potekajo po svetu ter so namenjene srečanju načrtovalcev in izvajalcev ukrepov krožnega gospodarstva.

Letos mineva 10 let od prve Konference o krožnem gospodarstvu v Sloveniji in od prvega Akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo. Leta 2020 je EU sprejela nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo z naslovom »Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo«. Njegov namen je spodbujati k proizvodnji trajnostnih proizvodov, ki jih je mogoče dolgo uporabljati, ter državljankam in državljanom omogočili polno sodelovanje v krožnem gospodarstvu in pri pozitivnih spremembah, ki jih to prinaša.